Klub podjetnikov o krizi

So podjetniki žrtve gospodarske krize, ki dobiva vse večje dimenzije, ali krivci zanjo? Pod takim naslovom je novoustanovljeni Klub podjetnikov Slovenije novembra, na dan, ko smo izbrali podjetnika leta 2008, organiziral okroglo mizo, na kateri je podjetnikom svoja mnenja predstavil nekdanji prvi borznik Slovenije, zdaj pa bančnik dr. Draško Veselinovič. 

»Nobena kriza do zdaj ni bila taka, kot je ta. V krizi, na primer, cena zlata raste, v tej krizi pa pada. Zato ni mogoče upoštevati nobenih pravil,« meni dr. Veselinovič. Da je dogajanje v sedanji krizi zares nepredvidljivo, govori tudi podatek o gibanju obrestnih mer. Obresti imajo v gospodarstvu izjemno vlogo, saj na njih temeljijo posojanje in izposojanje denarja, terminske cene surovin, terminski tečaji valut in tako naprej. Ameriška centralna banka je obrestne mere spustila pod raven inflacije, s čimer bi po pravilu morala spodbuditi investicije in gospodarsko rast. Pa do tega ni prišlo. Kako se bo kriza razpletala naprej, dr. Veselinovič ne želi ugibati. Po tem, ko je Amerika v svoje finančne ustanove prelila 700 milijard dolarjev, zdaj enake zahteve dežujejo iz avtomobilske industrije. Proizvajalci avtomobilov so namreč izjemno vpliven del ameriškega gospodarstva. Zaposlujejo tri do štiri milijone delavcev in prispevajo 4 odstotke k gospodarski rasti. »Dokler ne bo znano, kaj bo z ameriško avtomobilsko industrijo, težko pozitivno gledam na razvoj trga,« pravi dr. Draško Veselinovič.

Posledice v Sloveniji 

Američani krizo rešujejo tako, da jo izvažajo po vsem svetu. V Evropi je Nemčija že uradno objavila recesijo, Islandija je praktično bankrotirala, velike težave utegne v prihodnjem letu imeti Hrvaška. Po mnenju finančnega strokovnjaka je finančni sektor v Sloveniji dokaj zdrav. Naše banke so razmeroma konzervativne, kreditov z zastavo vrednostnih papirjev je malo, razvpitih menedžerskih kreditov pa samo odstotek ali še manj. Slovenija bo zato čutila krizo predvsem posredno, saj bodo izvozniki imeli manj naročil, banke pa manj tujih virov za posojila gospodarstvu. Najtežje se bo godilo delovno intenzivnim panogam, proizvajalcem v avtomobilski industriji in gradbincem. Trgovci svoj položaj delno lahko rešujejo z daljšimi plačilnimi roki. 

 

Po navedbah iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) pa so mala podjetja že zagrizla v krizo. Zlasti velja to za kooperante avtomobilskih podjetij in prevoznike na tujih trgih. Lahko pa pričakujemo tudi stranske posledice krize, o katerih se skoraj ne govori. Zaradi varčevanja se bo v podjetjih poslabšala požarna varnost, lahko tudi varnost okolja in zaposlenih. V OZS so zato že ob prvih znakih krize začeli razmišljati, kako podjetnikom in obrtnikom olajšati življenje. Svoje predloge so strnili v zahteve in jih poslali vladi v odhajanju in vsem novim poslancem Državnega zbora. »Prizadevati si moramo, da bodo negativni učinki krize porazdeljeni po vsem gospodarstvu, ne samo med malimi in srednje velikimi podjetji,« sporoča vladi Štefan Pavlinjek, predsednik upravnega odbora OZS.

 

Sicer pa dr. Draško Veselinovič ponuja recept vladi za ublažitev posledic krize. »Slovenija bo letos verjetno imela presežek v proračunu zaradi konjunkture. Ta presežek bo porabljala za javna dela in za gradnjo infrastrukture. To je edina prava pot, s tem bo odprla posle, ki jih prej ni bilo.« Seveda pa se s tem povečuje javni dolg. Druga pot bi bilo striktno varčevanje. Javni dolg se v tem primeru ne bi (toliko) povečeval, bi se pa ustavile investicije in z njimi gospodarska rast. Podjetja, ki jim na trgu že tako upadajo naročila, ne bi mogla računati niti na velike državne infrastrukturne naložbe.  

Med udeleženci okrogle mize je bilo slišati očitek bankam, da so ročnost kreditov skrčile na eno leto in celo manj. Pravih naložbenih dolgoročnih kreditov se skoraj ne dobi več. Dr. Veselinovič je pojasnil, da so banke denar za dolgoročne kredite gospodarstvu pridobivale v tujini. Ti viri so zdaj usahnili, domačih pa nimamo. Bančni komitenti večino depozitov vežejo za nekaj mesecev, dolgoročnih varčevalcev je izjemno malo. Če banka nima dolgoročnih depozitov, potem ne more izdajati niti dolgoročnih posojil. Sklep: varčujte dolgoročno, če želite dobiti dolgoročne kredite.  

 

Podjetniki ustanovili klub 

Vzporedno z okroglo mizo so podjetniki ustanovili Klub podjetnikov Slovenije. Prvo srečanje pobudnikov za ustanovitev kluba je bilo na obrtnem sejmu v Celju, tokrat pa se je zbralo še več podjetnikov. Generalni sekretar OZS dr. Viljem Pšeničny je povedal, da je novonastali klub že tretji tovrstni poskus v Sloveniji. »Prvi klub je nastal leta 1989 in je po letu in pol delovanja zaradi razpada takratne države in težav, v katerih so se znašli podjetniki, zamrl. Sredi devetdesetih let je začelo delovati Združenje podjetnikov Slovenije, sprva še samostojno, pozneje pod okriljem GZS. Kolikor mi je znano, združenje ne obstaja več. Zdaj lahko rečemo: V tretje gre rado.«  

Predsednik iniciativnega odbora kluba Rudi Bric je v uvodnem nagovoru podjetnikom povedal, da si želi takih članov, ki imajo poleg dnevnih skrbi in dela še nekaj energije, ki bi jo posvetili reševanju skupnih problemov podjetnikov. »Želim si tudi, da bi klub izkušnje članov ponudil vladi kot posvetovalno telo; pa ne zato, ker ima toliko profesorskih in doktorskih kadrov, ampak ker ima praktične izkušnje.« Bric je trdno prepričan, da je uspeh slovenskega gospodarstva odvisen predvsem od uspeha v izvozu in od prodaje končnih izdelkov. Zato si med člani kluba še zlasti želi takih podjetij in podjetnikov, ki imajo oboje.  

In kakšna so pričakovanja podjetnikov od kluba? Nekateri so podajali že kar konkretne predloge, s katerimi naj bi se klub takoj spopadel. Podjetnike mučijo dolgi plačilni roki državnih in paradržavnih institucij, do malih ponudnikov premalo prijazni javni razpisi in tako naprej. Najradikalnejši je bil dr. Gojko Stanič: »Predlagam, da se začne klub redno sestajati in da spremenimo ustavo tako, da bodo proračun sprejemali tisti, ki plačujemo davke.«  

Ustanovni člani kluba, teh je približno 60, se bodo v prihodnjih tednih spet sestali in izvolili predsednika ter druge organe kluba.

 

Dare Stojan, TSE: »Bodimo pošteni. Tudi pri nas je bil finančni sektor milni mehurček … Podjetniki lahko samo želimo, da se bo država zadolžila in vlagala v infrastrukturne projekte, v katerih bo veliko naših kolegov imelo delo.«

 

Dr. Gojko Stanič, Inštitut za delničarstvo: »Predlagam, da se usmerimo na tiste tržne niše, kjer smo prvi, in na trajnostne tehnologije. V Sloveniji imamo znanje, da delamo električne avtomobile.«

 

Dr. Stanič drugim podjetnikom še svetuje, naj sklenejo dogovor z zaposlenimi. Izplačujejo naj skromne plače, zaposlene pa stimulirajo z udeležbo pri dobičku. Tega naj zaposleni ne zapravijo, ampak naj z njim dokapitalizirajo podjetje.