Ključi do uspešne izvršbe

1. Samo sodišče je pravi naslov za poplačilo terjatve.  

2. Sodišče lahko ukrepa le na podlagi podatkov.

In vaša naloga je, da zberete čim več podatkov o dolžniku. Zavedati se morate, da ne smete vsega prepustiti sodišču, se pravi oddati spisa in čakati, kaj se bo zgodilo. Sodišče ima pasivno vlogo, upnik mora biti ves čas aktiven, s svojimi predlogi mora pravzaprav voditi sodišče. Sodišče samo ne sme narediti nič, česar upnik ni pisno zahteval od sodišča, tudi če ve, kaj bi bilo za upnika bolje.  

3. Predlagajte več kot le eno izvršilno sredstvo.

Pri tem mislimo na načine povrnitve terjatve iz različnih vrst premoženja dolžnika. Tako lahko predlagate poseg v nepremičnine, premičnine, vrnitev delavca na delovno mesto, povrnitev v prvotno stanje ...  Če bi predlagali samo eno izvršilno sredstvo in to v procesu ne bi bilo uspešno, bi naredili veliko napako, saj ne bi mogli poskusiti z drugim izvršilnim sredstvom, ker postopki na sodišču velikokrat tečejo dalj časa, tako da lahko terjatev tudi zastara in novega zahtevka ne bi mogli več vložiti.  

4. Dolžnik naj vam bo ves čas “na očesu”.

Zasledujte kaj počne, kako dela, na katera nove dejavnosti prehaja, s kom posluje, in spremljajte njegovo premoženjsko stanje. Iz tega sproti delajte oziroma prilagajajte strategijo za izvršbo. Nadzor stanja naredite najmanj trikrat letno.  To je še zlasti pomembno zato, ker lahko kot upnik predlog za izvršbo ves čas dopolnjujete in spreminjate do popolnega poplačila terjatev ali do konca izvršilnega postopka.  

5. Vsak upnik mora računati, da bo moral zalagati finančna srestva.

Seveda zato, da bo izvršilni postopek sploh potekal, na primer denar za takse, za storitve odvetnikov, za nadaljnje izvršilne stroške, ki jih povzroči dolžnik tudi namenoma, plačati pa jih mora upnik (na primer, stroški za prisilno odpiranje zaprtih prostorov, plačilo za hrambo predmetov, zbiranje obvestil – iz zemljiških knjig in drugih podatkov pri različnih upravljavcih podatkovnih zbirk, v katerih je tudi izkazano dolžnikovo premoženje - na primer glede zaposlitve, rentnih zavarovanj, življenjskih zavarovanj, lastništva osebnih vozil, lastništva nad patenti oziroma prilivi zanje ...  

6. Zavedajte se, da mora upnik vestno odgovarjati na obvestila sodišča z določenimi roki.

V teh rokih mora odgovoriti, da pridobi določene podatke, na podlagi katerih bo sodišče delalo naprej. Upnik se mora zavedati, da mora obvestiti sodišče glede vsake spremembe imena podjetja, sedeža, preoblikovanja d.o.o. v delniško družbo in drugih podatkov, ki so pomembni, da sodišče pošilja in upnik prejme obvestila, sklepe in podobno. Če to ni zagotovljeno, se utegne zgoditi, da sodišče ne bo ukrepalo.  

7. Ključen za končni uspeh vašega predloga za izvršbo je dober izvršitelj.

Upnik lahko sodišču predlaga izvršitelja, sicer ga določi sodišče. Splača se poizvedeti, kateri izvršitelj je bil v preteklosti uspešen pri poplačilu terjatev upnikov, že zato, ker v naprej krijete izvršiteljeve predvidene stroške s pologom varščine na poseben račun sodišča.  

8. Ena od oblik izigravanja sodnega postopka je ta, da se dolžniki izogibajo sprejemu obvestil.

V takih primerih mora upnik predlagati sodišču, da se dokumenti, ki se morajo vročiti dolžniku, vročijo na podlagi 132. do 150. člena zakona o pravdnem postopku, ki določajo načine vročitve v različnih okoliščinah, predvsem pa naj se vročijo po pooblaščenem vročevalcu (izvršitelj, detektiv ...). Upoštevajte 142. člen, po katerem se šteje, da je sodno pisanje vročeno po preteku 15 dni od trenutka, ko je vročitelj pustil na naslovu dolžnika (na primer sedež firme, vpisan v sodnem registru) posebno obvestilo, in sicer ob svojem drugem obisku.  

9. Če upnik izkaže, da ne more pridobiti določenih zelo pomembnih podatkov, jih pridobita sodišče in izvršitelj brezplačno, ne glede na pravila varovanja osebnih podatkov.

Treba je poudariti, da je dovoljeno takšne podatke uporabiti smo za dani primer. Sodišče oziroma izvršitelja je treba na to opozoriti.  

10. Zlasti če gre za večja sredstva, se je treba posvetovati na več koncih.

Naj vam ne bo žal denarja, obiščite po potrebi celo več pravnikov oziroma odvetnikov. Šele na koncu se boste lahko odločili, koga boste angažirali, da vam vodi izvršilni postopek, če tega sami kot upnik ne zmorete. Lahko rečemo, da je vsaka izvršba primer zase.  

11. Nikoli ne dajajte iz rok originalov.

Ne sodišču ne odvetniku, temveč samo kopije, razen če to ni izrecno zahtevano. Od odvetnika tudi zahtevajte vsa potrdila o vplačilu za njegove storitve, ker jih boste, če bo sodišče te stroške s posebnim sklepom priznalo, lahko dobili povrnjene od dolžnika.