Ključ starinarstva so informacije

Ljubezni dodajte še izvrstno poznavanje področja, virov, željo po raziskovanju in veliko vztrajnosti. »In bodite pripravljeni v svoje delo vložiti ogromno časa in energije,« svetuje starinar Franci Novak.  

Tako kot se pogosto dogaja, je tudi Franci Novak po naključju vstopil v svet starin in umetnin. Čeprav je njegov oče zbiral stare kovance, se je za starine navdušil šele na Zavodu za gluho in naglušno mladino, kjer je služboval kot učitelj športne vzgoje. Sodelavke so se namreč navduševale za starinsko pohištvo. In ker mu kot mlademu učitelju ni bilo jasno, kako lahko nekdo za omaro odšteje tri mesečne plače, se je odločil, da bo stvar raziskal. Starine so ga zasvojile. Po petnajstih letih ljubiteljskega zbiranja, učenja, uspehov in napak je pred desetimi leti odprl svojo starinarnico.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Imeti moraš prave informacije in slediti moraš tržnim trendom. Kar je bilo dvema ali tremi leti še zelo iskano, danes leži v skladiščih. Pred dvajsetimi leti ste zelo težko dobili ikono in tudi cena je bila temu primerna. Ko so se odprle ruske meje, je prišlo do poplave kakovostnih ikon in cena je padla. Če ne poznaš dogajanj, lahko »kiksneš« in se »oženiš« s predmetom. Če se je na primer ugledna slovaška steklarna, ki je bila v preteklosti priznana proizvajalka dragocenega stekla, lotila proizvodnje kopij starih vzorcev, tudi cena originalom močno pade. V starinarstvu se vse vrti okoli informacij. Vedeti moraš, kje in kdaj se bo določen predmet pojavil. Poznati moraš njegov izvor, zgodbo, vse, šele na podlagi vsega tega mu lahko postaviš pravo ceno.  

Kam po informacijo?

Če potrebujem informacijo, se obrnem na literaturo, več informacij pa je brez dvoma na voljo v tujini. Glede slovenskih slikarjev pa se informacije dobijo doma, v naših galerijah, muzejih in pri zasebnih zbiralcih. Treba je brskati in delati, tako kot pri čisto vsaki stvari.

 

Odvisno od tega, kaj iščete. Ker smo bili nekoč del monarhije, so tu tudi vsi predmeti, ki jih najdete na Dunaju, v Italiji, Nemčiji ali Pragi. Najdete lahko vse, seveda v manjših količinah.  

Dobavitelji?

Najraje kupujem pri zbiralcih. Zbiralec je predmete prebral, naredil je selekcijo in na podlagi tega tudi izbor glede na kakovost, redkosti, dragocenost in vrednost. Zbiralec me ne bo nikoli poklical in rekel, da ima baročni tabernakelj, potem pa bom videl nekaj čisto drugega. Težko pa je kupovati od ljudi, ki se na starine ne spoznajo in ne ločijo baročnega tabernaklja, ki je vreden najmanj 15.000 evrov, od kredence »alt deutsch«, ki doseže vrednost 30.000 tolarjev. In prav zaradi takih zamenjav hočem najprej videti fotografijo predmeta, šele potem se po potrebi odpravim tudi na ogled. 

Kdo so vaše stranke in po čem je največ povpraševanja?

Stranke so zelo različne. Kdor ima »manj« denarja, bo zbiral preproste skodelice in ima s tem veliko veselja in zadovoljstva. Ljudje kupujejo po svojih finančnih zmožnostih. Prag želje se vedno viša z višino razpoložljivih finančnih sredstev. Najbogatejši si želijo Picassa, Moneta .... Največ povpraševanja je po slovenskih impresionistih - to traja že nekaj časa in seveda po ekskluzivnem, in še enkrat poudarjam, ekskluzivnem pohištvu in kipih.  

Pa imajo naši zbiralci tako eminentne tuje avtorje, kot sta Picasso in Monet?

Mislim, da imajo nekateri zbiralci v svojih zbirkah zelo imenitna imena, tudi tuje mojstre. Toda širša populacija je zadovoljna s slovenskimi avtorji. Bomo videli, kaj bo z vstopom v Evropsko unijo. Morda bo takrat pretok informacij večji in pojavile se bodo drugačne želje.

 

Pravilo je: če imate nekaj, česar vam jaz ali kdo drug ne more dostaviti v naslednjem mesecu dni, ima ta predmet z gotovostjo visoko ceno. Tisto, kar je redko, je iskano in drago. Potem so tu še nekatera druga pravila, ki določajo vrednost oziroma ceno predmeta: ali je delo podpisano, ali se pojavlja v kakšnem katalogu, ali je bilo razstavljeno, kdo je lastnik, v kakšnem stanju je, kdaj je bilo narejeno. To velja tako za umetnine kot pohištvo. Tudi pohištvo je avtorsko, in če najdete za posamezen kos še načrte, toliko boljše. Na ceno vpliva tudi to, koliko kosov je bilo izdelanih, kakšen je material, kako je predmet restavriran. Prav zaradi tega so razlike v cenah ogromne. Skrinja je lahko vredna pet tisočakov ali milijon. Več kot je informacij, večja je vrednost.
 

 

Prav je, da vlagate v stvari, ki so vam v veselje. Najboljše je, da kupite nekaj, kar vam je všeč ali vam rabi kot uporaben predmet, če pa poleg tega naraste še njegova vrednost, toliko boljše. Vedeti pa morate, da v obdobju recesije pade tudi vrednost umetnin in starin. Poznam ljudi, ki imajo veliko denarja in se nikoli ne bodo odločili, da bi vlagali v vrednostne papirje, nekateri pa ne kupujejo nepremičnin. Nekdo, ki se ukvarja z nepremičninami, bo rekel, da se splača vlagati v nepremičnine, saj obvlada to področje. Borzniki bodo z gotovostjo rekli, da se najbolj splača vlagati na borzo. Enako je s starinami in umetninami. Bolj obvladaš področje, več imaš znanja, bolje lahko vlagaš. 

V kaj bi bilo trenutno smotrno vlagati?

Pri umetninah vsekakor v slovensko slikarstvo, v impresioniste. Glede starin pa bi se odločil za izdelke iz srebra, ki so na svetovnem trgu trenutno podcenjeni. V mislih imam srebrne izdelki visoke kakovosti, izdelane pred letom 1830, empirske, ravnih linij, in seveda take, ki vam jih ne more vsak takoj dostaviti.  

Velika konkurenca starinarjev je črni trg…

Kaj pomeni črn trg? Je to zbiralec, ki je pripravljen svoj predmet prodati in kupiti boljšega? Je to črni trg? So to tisti, ki prodajo na bolšjem sejmu in se s tem preživljajo? Sami se morate odločiti, kje boste kupovali. Ljudje, ki znajo ločiti dobro od slabega, bodo gotovo kupovali na pravem naslovu. Ne splača se vam kupiti z Beltopom pobarvane komode za 1000 evrov, če jo lahko pravilno restavrirano, z računom in garancijo za manj denarja dobite pri starinarju. Veliko ljudi pa misli, da so zadeli terno, če jim kdo ponudi nekaj iz prtljažnika. Tudi če so ogoljufani, bodo to le redki priznali.  

Kaj je po vašem mnenju nepogrešljiva lastnost uspešnega starinarja?

Če vam to ni res všeč, pojdite raje prodajat hruške ali delat na polje. To delo morate imeti radi. Pa ne le zato, ker je konkurenca na trgu huda. Če imaš nekaj rad, boš tudi uspešen, saj boš za to naredil vse.