Ključni pojem: Outsourcing

V začetku devetdesetih so se začela velika (večja) slovenska podjetja preoblikovati, da bi preživela v obdobju prehoda na tržno gospodarstvo. Novim gospodarskim razmeram so se prilagodila tudi s tem, da so svoje obrobne (nebistvene) dejavnosti izločila in se usmerila v svojo osnovno dejavnost, obrobne dejavnosti pa izločila. Številni zaposleni pa so po drugi strani s tem dobili možnost, da iz izločene dejavnosti ustvarijo svojo podjetniško priložnost. Tako so nastali številni čistilni servisi, obrati (družbene) prehrane, tiskarski oddelki, vzdrževalci in varnostniki, ki so svoje storitve ponudili nekdanjemu lastniku teh dejavnosti.

V istem obdobju pa je nastalo tudi veliko malih podjetij, ki so za svoje delovanje potrebovala določene poslovne dejavnosti (funkcije), obseg teh podjetij pa je bil premajhen, da bi bilo racionalno zaposliti človeka za pokrivanje tega področja. Zaradi tovrstnih potreb so se na trgu izoblikovala podjetja, ki ponujajo storitve računovodskega in davčnega svetovanja, poslovnega svetovanja, pravnega svetovanja, oglaševanja in PR-dejavnosti, varovanja, čistilni servisi in še bi lahko naštevali. (Manjša) podjetja te storitve najemajo na trgu in s tem oblikujejo mrežno organizacijsko strukturo.

Kaj pomeni outsourcing?

Da se izognemo ponavljanju izraza najem zunanjih sodelavcev, bomo uporabljali tudi pri nas razširjeni izraz outsourcing. To je pogodbeni prenos katerekoli dejavnosti podjetja v zunanje okolje. Ker je poudarek na katerikoli (dejavnosti) in zunanjem (okolju), pomeni, da je možnosti za to praktično neomejeno.

Pod pojmom outsourcing razumemo dve vrsti procesov. Zgornja zgodba iz začetka devetdesetih let to dobro ilustrira. Večje podjetje lahko na eni strani skozi rast določene poslovne (podporne) funkcije (poleg seveda tistih ključnih, ki mu zagotavljajo konkurenčno prednost v panogi) razvije do take mere, da so te sposobne preživeti v zunanjem okolju tudi kot samostojni pravni subjekti. V drugem primeru, ko funkcija znotraj podjetja ni dovolj razvita za lastno življenje ali pa je sploh ni, vendar je za delovanje podjetja potrebna, podjetje ponavadi najame storitev pri zunanjem dobavitelju in obstoječo (nastajajočo) funkcijo znotraj organizacijske strukture preprosto ukine oziroma je sploh ne razvija.

Tako v prvem kot v drugem primeru je ključni pomen outsourcinga ta, da podjetju sprošča notranje vire za najpomembnejše (ključne) funkcije, hkrati pa si z zunanjim pridobivanjem storitev podjetje zagotovi njihovo primerno kakovost.

Več v Podjetniku, november 2002