Kje je zeleni turizem v zeleni Sloveniji?

Turizem je relativno mlada, a vedno donosnejša gospodarska panoga, saj predstavlja 12,3‑odstotni delež slovenskega BDP in zaposluje oziroma vpliva na zaposlitev vsakega desetega zaposlenega. Razvila se je v postindustrijski dobi, v kateri ima povprečen posameznik predvidoma dovolj prostega časa in finančnih sredstev, da si lahko privošči oddih ali potovanje. Počitniško destinacijo izbira predvsem glede na okolje, ki mora biti urejeno, mirno in zeleno. »Pravzaprav je turizem edina industrija, ki je v največji možni meri odvisna prav od čistega, kakovostnega in ohranjenega naravnega okolja. Tudi v Sloveniji!« opozarja mag. Roman Matek, direktor podjetja Thermana d.d. Laško.

 

 

Čeprav smo v primežu gospodarske krize, se ta očitno ne odraža na turizmu. Rezultati za leto 2011 – nasprotno od predvidevanj – namreč kažejo rast turističnega prometa. Tako se je na svetovni ravni obseg števila turistov povečal za 4,5 odstotka, v Evropi pa za 6,3 odstotka. Slovenija je te številke celo presegla. Našo deželo je po podatkih Slovenske turistične organizacije v preteklem letu obiskalo okrog tri milijone domačih in tujih gostov, kar je 7,6 odstotka več kakor leta 2010, in ustvarilo 1,8 milijarde evrov turističnih prihodkov.

 

Največ gostov so v letu 2011 beležile zdraviliške občine (dobrih 30 odstotkov vseh nočitev), gorske (25 odstotkov nočitev) in obmorske občine (24 odstotkov) ter Mestna občina Ljubljana (9 odstotkov vseh nočitev). Regionalno gledano je bilo po podatkih Statističnega urada največ prenočitev ustvarjenih v Obalno-kraški (24,5 odstotka, devetmesečje 2011) in v Gorenjski regiji (18,2 odstotka), tu je bilo zabeleženih tudi največ nočitev tujih turistov.

 

Po raziskavah Svetovnega gospodarskega foruma ravno naravne okoljske danosti predstavljajo ključno konkurenčno prednost slovenskega turizma. Vendar, ali jih znamo tudi izkoristiti in unovčiti?

 

Slovenija je nedvomno zelena. S 65 odstotki gozdnih površin je tretja najbolj gozdnata država v Evropi. Hkrati je 36 odstotkov njene površine vključeno v varovano omrežje Natura 2000. A »obstaja precejšen razkorak med oglaševano podobo Slovenije kot zelene turistične destinacije in dejansko zeleno turistično ponudbo«, ugotavlja dr. Tanja Mihalič z ljubljanske Ekonomske fakultete. Vodilni turistični menedžerji so bili še do pred nekaj leti zelo odklonilni do uvajanja kakšnih koli ekoloških praks, saj so menili, da »ekološko ni ekonomsko«. Sčasoma pa vendarle prepoznavajo celostni pomen družbene odgovornosti, ki vključuje do narave in lokalnega družbenega okolja prijazne poslovne prakse.