Kje je raj za podjetnike?

Na prejšnjih straneh predstavljamo ugotovitve raziskave GEM 2004 o stanju podjetništva po svetu. Raziskavo, ki sega v 34 držav, vodita dva direktorja: dr. William D. Bygrave z Babson Collegea (blizu Bostona), ki velja za najboljšo podjetniško šolo v ZDA, ter dr. Michael Hay z ugledne London Business School.  

Pogovarjali smo se z dr. Bygraveom, ki je ena od svetovnih avtoritet za podjetništvo. Njegov vstop v podjetništvo je zelo zanimiv. Kot doktor fizike z Oxforda je prišel v Ameriko, kjer ga je pritegnilo visokotehnološko podjetništvo. Tudi sam se je spustil v nekaj podjetniških zgodb, hkrati pa je začel preučevati podjetništvo. Čez čas je doktoratu iz fizike dodal še doktorat iz podjetništva.  

Je specialist za podjetniške finance. Na Babson Collegeu predava od leta 1985.  

Dr. Bygrave, kako se je porodila ideja o raziskavi GEM?

Bilo je leta 1997, ko sva se z dr. Hayem pogovarjala o preučevanju podjetništva. Takrat sem vodil oddelek za podjetništvo na Babson Collegeu, on pa enak oddelek na London Business School. In v tem pogovoru se je rodila ideja o GEM.  

In zdaj ste pripravili že šesto poročilo ... Opažamo, da je v poročilih ob dejstvih vse več različnih razlag in priporočil.

Da. Poročila postajajo podlaga za sprejem ukrepov za razvoj podjetništva v posameznih državah. Zlasti je to pomembno za Evropo zaradi starajočega se prebivalstva. Evropa ima že zdaj nizke indekse podjetništva, razmere bodo pa samo še slabše, ker statistika napoveduje, da bo leta 2050 polovica prebivalstva starejša od 50 let. Ena reakcija na to ugotovitev je – kako spodbuditi starejše, da se vključijo v podjetništvo. Toda to ni rešitev. Statistika glede razširjenosti podjetništva po starostnih skupinah pove, da je največ podjetništva med mlajšimi. Takrat ima človek energijo in optimizem, pa tudi ne tvega preveč, ker še ni razvil svoje kariere.

Pri 35 ali 45 letih pa človek že veliko tvega, če se odloči za podjetništvo. Imaš družino in kariero ter manj energije. Sam dodajam še eno dejstvo – starejši ljudje enostavno vedo preveč. Vedo, da se vsega ne da narediti, ali pa vsaj mislijo tako. Starejši torej niso tista dinamična komponenta, ki bi lahko spremenila podobo gospodarstva.  

In kje je potem rešitev?

V ženskah. To je edina resna rezerva podjetništva; in sicer ženske iz mlajših starostnih skupin. Ta rezerva je povsod, razen v ZDA, kjer so ženske pri novih podjetjih že skorajda izenačene z moškimi. Toda to je rezultat dolgoletne politike v ZDA, kjer so obsedeni s tem, da bi spravili čim več žensk med podjetnike ali vsaj med zaposlene.  

Ženskam je torej treba pomagati, da se odločijo za podjetništvo, in to v čim večji meri za podjetništvo iz priložnosti. Kot veste, poznamo podjetništvo iz nuje, ko se ljudje odločijo za podjetniško pot, ker ne morejo dobiti službe in nujno potrebujejo prihodke, in podjetništvo iz priložnosti, ki je žlahtno podjetništvo. Pri ženskah je prvega podjetništva več kot drugega in pomagati jim je treba, da se odločijo za podjetništvo iz priložnosti. Bodimo optimistični, to je resnično velika priložnost.

Zakaj ima Evropa nasploh tako nizke indekse podjetništva?

Evropske države priznavajo zaposlenim velike socialne pravice. Zlasti Nemčija ima zaradi tega velik problem. Zakaj bi nekdo v Nemčiji sploh hotel postati podjetnik, če je tako zavarovan in mu gre tako dobro? Podobne težave ima Japonska zaradi navezanosti na velika podjetja, ki so v zgodovini – ponavljam, v zgodovini – jamčila za vseživljenjsko zaposlitev. Zdaj opažam ta problem tudi v Singapuru. To je bila nekoč izrazito podjetniška nacija, toda zdaj so dosegli, da želijo vsi ljudje delati samo za vlado, ker imajo najvišji uradniški rangi višje plače kot srednji managerji zelo uspešnih ameriških podjetij. Te plače dosegajo nekaj sto tisoč dolarjev na leto.  

V Ameriki pa je čisto drugače. Najpametnejši ljudje iz uglednih univerz si niti slučajno ne želijo, da bi delali za vlado oziroma javno upravo. Želijo ustanoviti svoje podjetje ali delati za čisto novo podjetje. Tam so izzivi.  

Toda ti zgledi ne morejo premakniti Evrope. Razmere v Nemčiji ali Franciji se ne bodo kmalu spremenile, ker je zahodna Evropa po drugi svetovni vojni imela praktično socializem in tega se zdaj ne da spremeniti. Potrebna bo morda cela generacija. Jaz sem kar obupan glede Evrope. Za mojega življenja Evropa teh problemov ne bo rešila. In kot sem omenil, leta 2050 bo polovica prebivalstva starejša od 50 let in še manj ljudi bo ustanavljalo nova podjetja.  

Na katere ugotovitve GEM 2004 je še treba opozoriti?

Dobro podjetništvo je odvisno od dobrega izobraževalnega sistema, ki podaja podjetniška znanja. Tu je visoka korelacija. Pred 20 leti so lahko ljudje rekli, da se spoznajo na podjetništvo, danes pa to ni več dovolj.  

Morda pa je najzanimivejša ugotovitev, da imajo vse angleško govoreče države višje indekse kot sosednje države. V Ameriki je posebna šola ekonomistov, ki meni, da je uspeh teh držav povezan z angleškim sistemom običajnega prava. Nasploh so te države manj regulirane, države, ki temeljijo na celinski pravni ureditvi, pa so izredno toge. V ZDA je zdaj tako, da lahko v nekem trenutku preprosto rečem, da imam podjetje, in ni potrebna nobena registracija! V državah s celinskim pravnim sistemom pa imate ogromno »papirne vojne«.  

Primer. Eno šolsko leto sem predaval v Franciji. Zato sem moral septembra vložiti prošnjo za dovoljenje za bivanje, kar je v bistvu tudi delovna viza. Po dolgotrajnih birokratskih postopkih sem dovoljenje dobil marca – ko sem že zapustil Francijo. In ker je tu toliko več birokracije kot v Angliji, imajo Francozi svojo podjetniško kolonijo na koncu železniškega tunela pod Rokavskim prelivom. Francoskim podjetnikom je enostavneje ustanoviti podjetje v Angliji ter občasno priti na sedež svojega podjetja v Angliji ter poslovati v skladu z angleško zakonodajo, kot imeti sedež doma v Franciji in poslovati v skladu s francosko zakonodajo.  

Dr. Bygrave, boste še naprej vodili raziskavo GEM, skupaj s kolegom dr. Hayem?

Ta raziskava mi jemlje veliko časa. Moti me to, da mi jemlje čas za vodenje projekta, kajti rad bi več časa porabil za raziskovanje. Zelo me veselijo finančne raziskave v okviru GEM-a, to je končno moja posebnost. Zdaj sem na primer prišel do spoznanja, da namenjamo preveč pozornosti tveganemu kapitalu. Največ denarja za nova podjetja prispevajo sami podjetniki, družina in prijatelji – torej neformalni naložbeniki. Rad bi, da bi države v svoji politiki dale temu kapitalu več pozornosti. Predlagam davčne olajšave. Država bi na primer lahko priznala olajšavo za naložbo v novo podjetje v višini 5000 dolarjev vsakih nekaj let. Takšna olajšava za davčni sistem ne bi bila nikakršna grožnja, za ljudi pa bi pomenila pomembno spodbudo. Tako bi prišli do najcenejših novih delovnih mest, nobeno večje podjetje ali država ne moreta s tako malo denarja ustvariti novo delovno mesto.

Preberite si še:
- Slovenija na dnu podjetnosti