Kitajska na pohodu

Avtor: Alenka Avberšek | Objava: 11.01.2005

Slovenske strategije za ta velikanski trg. Bi lahko Slovenija pri vstopu Kitajske v Jugovzhodno Evropo igrala podobno vlogo kot Hongkong za Kitajsko?



Slovenska gospodarska delegacija v organizaciji GZS se je od 10. do 17. novembra mudila na poslovnem obisku na Kitajskem in v Hongkongu. Delegacija, v kateri je bilo 50 predstavnikov iz 36 podjetij, se je udeležila tudi treh poslovnih konferenc, in sicer v Šanghaju, Xiamenu in v Hongkongu. Vtisi so bili izjemni in prinašajo spodbude in strateške premisleke. Zapis je pripravila direktorica območne Gospodarske zbornice iz Velenja, ki se je obiska udeležila.

Večina udeležencev delegacije je bila na Kitajskem prvič ali po daljšem času, zato je bilo presenečenje nad dosežki zadnjih 15 let in organiziranim sistemskim pristopom v gospodarstvu veliko. Hitro vzpenjajoče se, še vedno plansko gospodarstvo smo spoznali v dveh izjemno urejenih mestih Šanghaj in Xiamen, dveh logističnih in poslovnih središčih z izjemnimi naravnimi danostmi in usmerjenostjo h kupcem.  

Pristaniško in turistično mesto Xiamen je po velikosti 29. pristanišče na svetu. Je zelo privlačno za tuje vlagatelje tudi zarade ene od štirih pilotnih kitajskih industrijskih con. Letni izvoz in uvoz skupaj znašata 24 milijard dolarjev, v poslovno cono je že bilo investiranih 21,55 milijarde dolarjev tujih naložb. Pristanišče ima povezavo s preko 100 pristanišči v več kot 60 državah sveta. Letališče v Xiamenu je med večjimi v svetu, vzpostavljenih ima 120 notranjih in tujih linij.  

V obiskanih mestih, in tudi sicer na vzhodni obali je očitno, da gre za izredno hiter razvoj industrije in gradnje novih mest, rast in urejenost trga pa pomenita veliko možnosti in priložnosti prodaje in nabave. Gre morda za padec konkurenčnosti Hongkonga in prenos primata na Kitajsko?

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Osupljiva je stopnja doseženega in načrtovanega strateškega razvoja, s katerim se odpirajo do tujih vlagateljev. Razsežnosti in urbanistična smelost celovitega, ne le industrijskega razvoja, ne skrivajo velikih nasprotij med delom in kapitalom, a kljub temu v veliki meri ohranjajo sožitje kitajske tradicije in razvoja.    

Pomen poznavanja jezika in kulture 

Dostop na ta trg je izredno težaven, čeprav so Kitajci zelo pripravljeni za sodelovanje. Prepričali smo so se, da je za osvajanje tega trga nujno bodisi znanje kitajskega jezika in poznavanje kulture in/ali poslovanje prek podjetij v Hongkongu. S tem pridobimo potrebno obojestransko zaupanje. Tudi zato je za poslovanje na tem trgu treba obvladati kitajski jezik. Zato so izmenjava študentov in povezave določenih univerz s skupnimi projekti, v katera bi se vključevala naša podjetja, ideja, vredna razmisleka in podpore.   

Odlike Kitajcev 

Opažene odlike Kitajcev so prijaznost, skromnost in ustrežljivost. Njihova pozitivna energija je usmerjena na poslovno področje, odlikujeta jih skromnost in obenem velika vera v sebe. Njihova opazna lastnost je poslušnost sistemu. Kitajski poslovneži so profesionalci, večina dobro govori angleški jezik. Kitajce kot narod in kot posameznike odlikuje izjemna podjetnost in delavnost, a tudi skrb za duševno in telesno zdravje.  

Sicer se nekateri med Kitajci, s katerimi so se srečevali v delegaciji, bolj ponašajo z nizkimi cenami, kakovost in ekologija zanje nista toliko pomembna. So pa opazne nekatere razlike v organiziranosti in načinih nastopanja kitajskih podjetij, ki vsa verjetno ne morejo slediti hitri rasti gospodarskega razvoja. 

Urejenost krajev, urbanistična zasnova in arhitekturna urejenost zgradb, okolice, mestnih parkov so nad standardi v najrazvitejšem svetu. Velika urejenost, prijaznost, gostoljubnost dveh izredno zanimivih mest Šanghaj in Xiamen je presenetila pozitivno - v primerjavi s Hongkongom (kjer smo pričakovali boljšo urejenost in nižje cene). 

Kitajska je še vedno plansko gospodarstvo, v katerem igra politično vodstvo v regijah in mestih odločilno vlogo. Razvija relativno krut kapitalizem v sicer socialistični državi, zato lahko posega v prehiter razvoj tudi z njegovim omejevanjem (omejevanje števila avtomobilov in prometa v mestih). V ustavi ima opredeljeno vlogo zasebnega podjetništva. A prav država in lokalne skupnosti (večmilijonske) presenečajo s hitrostjo uresničevanjem dolgoročne razvojne politiko gradnje gospodarskih con. Urejenost mest in središč ter izjemno dobro sistematično delo lokalnih oblasti očitno temelji na njihovi izjemni podjetniški naravnanosti in strokovnosti. Podpora države je očitna. Politiki razumejo vlogo gospodarstva.  

Kljub velikosti pa so slovensko delegacijo kot delegacijo male Slovenije sprejeli kot veliko. Politika države bi lahko bila vzor vsaki vladi.   

Kitajska kot nujnost - tudi za Slovenijo 

Kitajska je na pohodu. Hitra rast kitajskega gospodarstva bo imela na naše gospodarstvo nedvomno velik vpliv – tako negativen kot pozitiven. Gre za hitro rastoči nabavni in potencialno največji prodajni trg, ki pa ga omejuje pomanjkanje surovin, energije in finančnega servisa.  

Kitajska je za Slovenijo nujnost, potrebujemo njen trg. Posredno bomo na Kitajskem lahko zniževali stroške lastnih izdelkov in storitev in tako izboljševali konkurenčnost lastne ponudbe. Na Daljnem vzhodu smo neprepoznavni. Če bi nam uspelo na Kitajskem kot največji državi Daljnega vzhoda in vodilni gospodarski sili, bi nam laže in hitreje uspelo tudi na drugih trgih Daljnega vzhoda (Japonska, Indonezija, Koreja, Filipini ...). 

Pozitivne bodo spremembe z vidika ponudbe in ugodnejših cen, negativne z vidika bodoče zaposlenosti v domači industriji. Bodo pozitivno vplivale tudi na razvoj evropskega in svetovnega gospodarstva ? Mnenja so deljena ...   

Kako do konkurenčnosti 

Pri nas je nujno pospešiti procese racionalizacije. Prva reakcija v proizvodnih podjetjih so cenejši nabavni viri, ki bodo povečevali našo konkurenčnost doma in na trgih, kjer smo bili danes predragi (Jugovzhodna in Vzhodna Evropa). A zgolj z uvozom iz Kitajske ne bomo rešili naše konkurenčnosti. Iskati je treba možnosti za prodajo na ta trg in slediti multinacionalkam na Kitajskem. Naše gospodarstvo se mora učinkoviteje organizirati, analizirati nove možnosti in premisliti o ponovni naravnanosti strategije. Nujno je povezovanje – tudi v mednarodna združenja. Nujna je usmeritev na proizvodnjo in storitve z višjo dodano vrednostjo.  

Kitajci dobivajo tekmo pri izdelkih z nizko dodano vrednostjo, v proizvodnji takih izdelkov v naših podjetjih bo njen vpliv največji. Za trgovca so pri uvozu blaga za dobro prodajo potrebni cena, kakovost in količina, kar bi morda lahko dosegli na trgu Evropske unije. 

Mnogi proizvajalci, ki so danes še konkurenčni, bodo morali slediti svojim kupcem – njihovi konkurenčnosti. V proizvodnji potrošnih izdelkov so Kitajci že ali še bodo bolj konkurenčni, čeprav kakovost danes ni enaka kakovosti izdelkov v Evropi. Zato jih bomo morali na tem trgu kupovati mi ali naši kupci. V tej tekmi za konkurenčnost zaenkrat proizvodnih podjetij dobivajo tisti z višjo stopnjo avtomatizacije, nekaterim pa se bo težko izogniti selitvi proizvodnje na Kitajsko, če si bodo hoteli zagotoviti trg.    

Tržne niše  

Bo pa imela rast kitajskega gospodarstva in večjega povpraševanja po njegovih izdelkih pozitiven vpliv predvsem na storitvena podjetja na področju logistike, transporta in ekologije. Kažejo se tudi interesi za povezovanje z avtomobilsko industrijo, ki je generator kitajskega razvoja z izjemnimi ambicijami rasti proizvodnje za kitajski in globalni trg. Za realne posle bo tudi tu nujno še aktivnejše mednarodno povezovanje. Za dobro organizirana podjetja je prisotnost na kitajskem trgu velika konkurenčna prednost, če bodo našla pravo tržno nišo. 

Slovenija kot evropski Hongkong

Kitajska je trg tretjega tisočletja, prisotnost je zato obvezna. Kitajska ustvarja rast domačega bruto proizvoda v glavnem v vzhodnem obalnem pasu, kjer živi približno 350 milijonov ljudi. Če bo rast tako močno zasegla tudi zahodne dele Kitajske, bomo kmalu dobili novo gospodarsko velesilo številka 1. Slovenija mora najti v poslovanju s Kitajsko svoje mesto. Težavo majhnosti moramo preseči z notranjimi povezavami oziroma povezavami v Evropski uniji. Zato je ideja, da bi Slovenija lahko pri vstopu Kitajske v Jugovzhodno Evropo igrala podobno vlogo kot Hongkong za Kitajsko, na mestu.


Preberite si še:
 
Razumeti kitajski čudež

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *