Kdo služi s tehnološkim parkom?

V zadnjem času smo naleteli na pritožbe podjetnikov z zvezi z razmerami za delovanje v Tehnološkem parku Ljubljana. Sporne, seveda previsoke, naj bi bile predvsem višine najemnin. Z najemninami naj bi po mnenju nekaterih tehnološki park dobro služil, kar pa ni poslanstvo takšnega parka. Naloga parka je zagotavljanje infrastrukture za tehnološka podjetja po čim bolj ugodnih pogojih.  

Dr. Aleš Štrancar, direktor podjetja BIA Separations, je celo predlagal direktorja parka, Iztoka Lesjaka, za novega podjetnika leta. Prijavo je utemeljil z dejstvom, da naj bi Lesjak lastnikom parka pridobil veliko premoženje – kar je še posebej v Sloveniji sinonim za uspešno »tranzicijsko« podjetništvo. Po njegovih podatkih naj bi ustanovitelji parka ob ustanovitvi vložili po približno 500 evrov za 5- do 10-odstotni delež družbe. V dobrih desetih letih je park postal lastnik stavbe v središču Ljubljane in velikega zemljišča na Brdu. Vrednost deležev naj bi tako narasla vsaj za nekaj stokrat, če ne celo nekaj tisočkrat. In to na račun podjetij, ki delujejo v parku. 

Najemnine so primerljive z drugimi parki 

Bilanca tehnološkega parka Ljubljana res kaže na veliko povečanje premoženja. Park je imel konec leta 2004, po pridobitvi obeh nepremičnin, 1,5 milijarde kapitala in 2,2 milijarde sredstev. Res je tudi, da so ustanovitelji na začetku vplačali minimalni ustanovni kapital. Kljub temu Iztok Lesjak zavrača obtožbe, da služijo z najemninami. »Najemnina za podjetja v fazi inkubacije, to je prva tri leta, znaša 6,25 evra za kvadratni meter. Starejša podjetja plačujejo po 8 evrov oziroma s popustom za redne plačnike 7,76 evra. Višina najemnine v Tehnološkem parku Ljubljana je za 25 odstotkov nižja od tržne najemnine v Ljubljani,« zagotavlja Lesjak. V dokaz navaja podatke spletnega nepremičninskega portala Slonep, po katerih so najemnine za pisarniške prostore v Ljubljani že več let 11 evrov. Toliko znašajo oglaševane cene, dejanske so lahko nekoliko nižje, vendar v povprečju ne pod 10 evri.