Kdo bo gradil prihodnost?

So majhna in srednja podjetja zaradi večje okretnosti in zmožnosti prilagoditve trgu v krizi vendarle na boljšem izhodiščnem položaju kakor veliki gradbinci, med katerimi je uspešnih čedalje manj, mnogo pa jih je že propadlo? Odgovor smo poiskali pri direktorju Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije, mag. Jožetu Renarju, ki poudarja, da je kriza prizadela vsa podjetja v panogi. »V krizi načeloma ne bi smelo biti razlik med velikimi in majhnimi podjetji, saj je dober posel tisti, ki omogoča preživetje enim in drugim. Nekatera majhna podjetja so trenutno v prednosti zaradi dobro delujočega trga fizičnih oseb, po drugi strani je prizadetih veliko majhnih in mikro podjetij, ki so se znašla v verigah gradbenih podjetij, ki ne plačujejo podizvajalcem in dobaviteljem ali so v insolvenčnih postopkih.« S tem se strinja tudi Janko Rozman, sekretar sekcije gradbincev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije: »Predvsem je kriza prizadela tiste manjše izvajalce, ki so bili kot podizvajalci vezani na enega ali dva večja naročnika. Najprej so izostala plačila za že opravljena dela, nato pa so ostali še brez naročil.«

 

Po Rozmanovih podatkih je v zadnjih letih prenehalo delovati nekaj tisoč članov OZS, ki so opravljali gradbeno dejavnost, kljub temu pa skupno število podjetij v tej panogi zadnja leta ostaja praktično nespremenjeno. Čeprav se številna podjetja zapirajo, po naši zakonodaji ni težko ustanoviti novega. »Toda nova podjetja so manjša in zato tudi manj sposobna za prevzem večjih in zahtevnejših poslov,« izpostavlja Renar še en vidik problematike.

 

S propadom podjetij je povezana tudi pereča izguba delovnih mest – proces krčenja je namreč tisti, ki narekuje zmanjševanje števila zaposlenih. Pri tem je zahtevnejši pri večjih podjetjih, ki so investirala v razvoj in vzpostavila organizacijsko ter tehnološko zahtevnejšo notranjo strukturo z več znanja in visokokvalificiranimi kadri, za katere vzgojo so potrebovala leta, saj niso pričakovala tako hitrega in drastičnega upada. Po Renarjevih besedah Sloveniji nihče ni napovedoval, da se bo po upadu obsega v panogi gradbeništva znašla v samem vrhu Evrope. »Država je obljubljala nove infrastrukturne projekte, ki bi se danes morali že izvajati, pa ni nič od tega. Verjetno bodo pripravljeni kmalu po tem, ko jih večina naših danes še sposobnih izvajalcev ne bo mogla izvesti,« je zaskrbljen.