Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov

Ste upnik zelo zadolženega podjetja, ki poskuša svoj neugoden položaj rešiti s prisilno poravnavo. Po skrbnem pregledu ekonomsko-finančnega stanja, ki vam ga je predložil dolžnik, ste se skupaj z ostalimi upniki strinjali, da predlagano prisilno poravnavo potrdite. Kasneje pa se je izkazalo, da je bila zaradi potrjene prisilne poravnave vaša terjatev neupravičeno zmanjšana, saj je dolžnik ekonomsko-finančno stanje priredil, ker se je zavedal, da prisilna poravnava v nasprotnem primeru ne bi bila potrjena. Kakšne so sankcije za takšnega dolžnika, ki vam je s svojim ravnanjem namenoma povzročil veliko premoženjsko škodo in kakšne so vaše možnosti za povračilo nastale škode? 

Upniki prezadolženih podjetij so lahko oškodovani v primeru, kadar dolžnik zmanjša premoženje družbe, privilegira posamezne upnike ali jih izigrava, s čimer jim povzroči večjo premoženjsko škodo.  

 

Zakon o finančnem poslovanju podjetij določa dolžnost enakega obravnavanja upnikov. V ta namen predpisuje, da uprava podjetja po nastanku nelikvidnosti oziroma prezadolženosti:
- ne sme opravljati nobenih izplačil oziroma prevzemati nobenih obveznosti in
- ne sme izvajati nobenih ukrepov, zaradi katerih bi upniki prišli v neenakopraven položaj.  

 

V konkretnem primeru lahko govorimo o izigravanju upnikov. Dolžnik je upnike zavajal z namenom, da bi prikril dejanske okoliščine. V ta namen je ponaredil poslovne knjige, skril ali uničil dokumente, ... Gre za lažno prikazovanje ekonomsko-finančnega stanja, na podlagi katerega so upniki potrdili prisilno poravnavo, ker so bili prepričani, da bo dolžnik sposoben poravnati svoje obveznosti brez finančne reorganizacije.  

Po določbah Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji, lahko upnik, ki ugotovi takšno kršitev, v dveh letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, s tožbo zahteva, da se tak sklep razveljavi.  

Če se izkaže, da je zaradi ravnanja dolžnika nastala velika premoženjska škoda, pa je to tudi kaznivo dejanje oškodovanja upnikov, ki lahko v primeru, da pride do stečajnega postopka, preide v kaznivo dejanje lažnega stečaja. 

PRAVNI VIR:
Zakon o finančnem poslovanju podjetij (UL RS 54/99, 110/99, 97/2000, 50/2002, 93/2002)
Kazenski zakonik (UL RS 95/2004)Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (UL RS 67/93, 74/94, 8/96, 25/97, 39/97, 1/99, 52/99, 101/2001, 42/2002 58/2003