Kazenska odgovornost pravnih oseb odslej usklajena s kazenskim zakonikom

V poletnih mesecih je začela veljati novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD-C, Uradni list RS, št. 57/2012), ki je odraz želje po zmanjševanju vedno večje premoženjske škode, ki nastaja ob storitvi teh kaznivih dejanj ter vedno pogostejšega kršenja delavskih pravic. Novela je bila potrebna tudi zaradi odprave ugotovljenih pomanjkljivosti trenutno veljavne zakonodaje.

 

Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD) določa, za katero kaznivo dejanje je lahko odgovorna pravna oseba in kakšna kazen oziroma druga kazenska sankcija se ji lahko izreče. Tako ZOPOKD določa odgovornost:

·    domače in tuje pravne osebe, ki je odgovorna za kazniva dejanja, storjena na ozemlju Republike Slovenije;

·    domače in tuje pravne osebe za kaznivo dejanje, storjeno v tujini, če ima pravna oseba na ozemlju Republike Slovenije svoj sedež ali pa na njem opravlja svojo dejavnost in je bilo kaznivo dejanje storjeno proti Republiki Sloveniji, njenemu državljanu ali domači pravni osebi.

 

V skladu s 4. členom ZOPOKD je pravna oseba kazensko odgovorna:

1. če je šlo za izvršitev protipravnega sklepa, naloga ali odobritev njenih vodstvenih ali nadzornih organov;

2. če so njeni vodstveni ali nadzorni organi vplivali na storilca ali mu omogočili, da je storil kaznivo dejanje;

3. če pridobi protipravno premoženjsko korist iz kaznivega dejanja ali predmete, nastale s kaznivim dejanjem;

4. če so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dolžno nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev.

 

Izjemoma pravna oseba ni odgovorna, če je bilo katero od omenjenih dejanj storjeno na podlagi sile ali grožnje oziroma če je storilec izvršil kaznivo dejanje zato, da bi od nje odvrnil nezakrivljeno nevarnost škode, ki ne izhaja iz dovoljenih dejanj drugih oseb ali državnih organov, pri tem pa je bila škoda, ki je grozila, večja od škode, povzročene s kaznivim dejanjem.