Kamor Slovenci nočejo, zaposlujejo tujce

Večja slovenska podjetja se že vrsto let ozirajo po tuji delovni sili, v zadnjih letih pa jim vse bolj sledijo tudi manjša in srednje velika podjetja. Pri zaposlovanju tujcev je največ potreb po nižje kvalificiranih delavcih in za dejavnosti, v katerih že nekaj let primanjkuje domačih delavcev – to pa so predvsem gradbeništvo, kovinarstvo in sezonska dela v kmetijstvu.  

Med glavne razloge za zaposlovanje tuje delovne sile sodijo strukturna neskladja na trgu delovne sile, nepripravljenost domačih delavcev za zaposlovanje v nekaterih gospodarskih panogah, kar je večinoma povezano tudi z neprimernimi pogoji zaposlitve, cenenost tuje delovne sile in pripravljenost poprijeti za delo v težjih delovnih razmerah. Najpogostejše dejavnosti, kjer se zaposlujejo tujci, so predvsem gradbeništvo, kovinskopredelovalna dejavnost, transport in kmetijstvo, v precej manjšem obsegu pa še komunala, tekstilna industrija, rudarstvo, trgovina in gostinstvo ter nekaj estrade. 

Letošnja kvota za tretje države že skoraj izkoriščena 

Konec maja letos je vlada odpravila vzajemnost na področju prostega gibanja delavcev, kar pomeni, da se lahko državljani vseh držav članic Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora ter njihovi družinski člani, ne glede na njihovo državljanstvo, v Sloveniji zaposlujejo brez delovnega dovoljenja. Slednjega pa še vedno potrebujejo državljani tako imenovanih tretjih držav, za katere vlada vsako leto določi kvoto delovnih dovoljenj. Letošnja, 17.350 delovnih dovoljenj, je bila do konca maja izkoriščena že 94-odstotno.