Kam po denar?

Pred dobrimi desetimi leti, v času najbolj množičnega ustanavljanja podjetij, je bilo za podjetnike eno najbolj žgočih vprašanj, kje dobiti denar za rast podjetja. Takrat banke podjetnikom še niso zaupale, drugih virov skoraj ni bilo. Danes je stanje precej drugačno. Banke uspešnim podjetjem denar ponujajo, pa tudi nova podjetja imajo na voljo druge možnosti. Pripravili smo pregled finančnih virov za samostojne podjetnike in mala ter srednje velika podjetja. Verjetno boste presenečeni, da je ponudba ugodnih finančnih virov večja, kot ste mislili.   

A. JAVNI VIRI FINANCIRANJA 

1. Slovenski podjetniški sklad 

Slovenski podjetniški sklad ima najširšo ponudbo ugodnih posojil za mala in srednje velika podjetja pri nas. Je praktično edini vir, ki ponuja ugodna sredstva za vse razvojne faze podjetja. To pomeni, da lahko pri njih dobijo ugodne kredite in nepovratna sredstva tudi tisti, ki šele razmišljajo o ustanovitvi podjetja. Sklad dodeljuje finančna sredstva prek javnih razpisov, ki jih objavi praviloma v prvi polovici leta.   Slovenski podjetniški sklad ponuja pet oblik pomoči, in sicer: 

- Posredni dolgoročni investicijski krediti s subvencijami 
Namenjeni so rastočim in zrelim podjetjem za uresničitev razvojnih investicij za povečanje konkurenčnosti. Obrestna mera za te kredite znaša šestmesečni LIBOR + 1,8 odstotka letno, rok odplačila znaša do 10 let. Prosilec po dogovorjenem porabljenem kreditu prejme (nepovratno) subvencijo v višini 12 odstotkov od odobrenega kredita. Subvencija se izplača v enkratnem znesku, po predložitvi že plačanih računov za celotne upravičene stroške.

- Posredni dolgoročni investicijski krediti v regijah 
Tudi ti krediti so namenjeni predvsem rastočim in zrelim podjetjem za uresničitev razvojnih investicij. V primerjavi s prvo skupino kreditov jih lahko pridobijo samo podjetja, ki načrtujejo naložbe v regijah, ki imajo s Podjetniškim skladom sklenjen poseben dogovor. Trenutno imajo ta sporazum tri razvojne ustanove: Regionalna razvojna agencija Posavje, Lokalni pospeševalni center Haloze in Center za razvoj malega gospodarstva Ljubljana. Višina obrestne mere in doba odplačevanja kredita sta enaki kot pri prvi skupini.  

- Neposredni krediti za nova podjetja 
Za te kredite lahko zaprosijo podjetja, ki imajo do 9 zaposlenih, ki niso registrirana več kot 42 mesecev in ki plače izplačujejo več kot tri mesece. Nominalna obrestna mera znaša 3 odstotke, pri čemer se lahko zniža za pol odstotne točke, če je podjetje vključeno v inkubator ali če je več kot polovica lastnikov ženskega spola. Ročnost kreditov je do 7 let. 

- Mikrokrediti za mala podjetja 
Mikrokrediti so namenjeni podjetjem, ki nimajo več kot 50 zaposlenih, imajo čiste prihodke manjše od milijarde tolarjev, in vrednost aktive manjšo od 500 milijonov. Nominalna obrestna mera znaša 4,5 odstotka, ročnost je do 5 let.  

- Garancije za dolgoročne investicijske kredite s subvencijami 
Za garancije s subvencijami lahko zaprosijo nova, rastoča in zrela podjetja, ki nimajo zadostnih jamstev za zavarovanje bančnega kredita. Stroški za odobritev garancije znašajo 1 odstotek od vrednosti garancije. Prosilec mora poleg tega vsako leto plačati stroške vodenja v višini pol odstotka od vrednosti garancije. Sklad nakaže podjetju po uporabi kredita in po prejemu dokazil o plačanih računih (nepovratno) subvencijo, ki znaša 35,5 odstotka od višine garancije.   

2. Regionalne garancijske sheme 

Regionalne garancijske sheme so neke vrste skladi, v katerih se zbirajo javna sredstva države in lokalnih skupnosti, sredstva podjetij in drugih organizacij, ki se vključujejo v shemo. Sredstva so namenjena za dodeljevanje garancij malim in srednjim podjetjem za zavarovanje bančnih posojil. Podjetje lahko prek garancijske sheme zavaruje obveznosti do banke praviloma v višini do 50 odstotkov vrednosti odobrenega posojila.  

Podjetja, ki so člani garancijskih shem, lahko od članstva pričakujejo poleg garancije številne druge ugodnosti: lažji dostop do posojil, nižjo obrestno mero, nižje stroške za odobritev posojila, finančno svetovanje ...  

Garancijske sheme so organizirane v naslednjih regijah: Dolenjska, Prekmurje, Posavje, Južna Primorska, Severna Primorska, Gorenjska, Koroška, Zasavje, Podravje in Osrednja Slovenija. 

3. Razpisi ministrstva za gospodarstvo 

Ministrstvo za gospodarstvo objavi vsako leto paket razpisov za spodbujanje podjetništva in dvig konkurenčnosti gospodarstva. Vsebina razpisov se iz leta v leto spreminja.  

Med razpisi ministrstva jih je nekaj namenjenih neposredno podjetjem, nekaj pa ustanovam, ki podpirajo podjetniški razvoj. Neposredno podjetjem je denimo namenjen razpis za povečanje konkurenčnosti, ki je bil v Uradnem listu objavljen 20. maja. Podjetja so lahko kandidirala za finančne spodbude za uvajanja izdelkov in storitev z višjo dodano vrednostjo ter za usposabljanju zaposlenih za višjo konkurenčnost. Ministrstvo je malim in srednje velikim podjetjem sofinanciralo do 35 odstotkov razvojnih stroškov. Za usposabljanje zaposlenih je znašala subvencija do 50 odstotkov stroškov.  

4. Razpisi ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 

Tudi to ministrstvo objavlja več razpisov za spodbujanje podjetništva, pri čemer se samo na nekatere lahko prijavijo podjetja neposredno. Drugi razpisi so namenjeni izobraževalnim in drugim ustanovam, ki ponujajo infrastrukturo za razvoj podjetništva. Za podjetja je zlasti zanimiv razpis za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov v malih in srednje velikih podjetjih v letih 2005 in 2006. Ministrstvo sofinancira del stroškov raziskovalno razvojnih projektov, ki so povezani s tehnološko izboljšavo proizvodnega procesa in/ali proizvoda, kakor tudi z uvajanjem novih tehnologij in/ali proizvodov. Višina sofinanciranja je do 25 odstotkov upravičenih stroškov (če podjetje izvaja projekt z lastno razvojno enoto) oziroma do 35 odstotkov, če pri razvoju sodelujejo tudi zunanje institucije znanja (univerze, inštituti, zavodi, registrirani razvojne enote drugega podjetja).  

5. Razpisi ministrstva za delo, družino in socialne zadeve 

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve objavlja razpise, povezane v glavnem z zaposlovanjem težje zaposljivih oseb. Trenutno imajo odprte naslednje razpise:  

- javni razpis za usposabljanje na delovnem mestu in integrirani programi usposabljanja za invalide,  
- javni razpis za usposabljanje na delovnem mestu v učnih delavnicah in učnih podjetjih,  
- javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših od 50 let,  
- javni razpis za pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk,  
- javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov. Na voljo so subvencije za zaposlovanje brezposelnih oseb pri neprofitnih delodajalcih. 

6. Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj 

Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj objavi vsako leto vrsto razpisov, na katere se lahko prijavijo predvsem podjetniki in podjetja iz manj razvitih regij. Poleti so tako objavili razpis za spodbujanje začetnih investicij v malih in srednjih podjetjih na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin. Podjetjem so bila na voljo nepovratna sredstva za investicije v osnovna sredstva pri postavitvi novega proizvodnega obrata, širitvi obstoječega obrata ali začetku nove dejavnosti. Agencije objavlja podobne razpise tudi za naložbe v drugih občinah iz manj razvitih regij.    

7. Javni sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja 

Ta sklad je med podjetniki premalo poznan, čeprav ponuja zelo ugodne kredite za financiranje razvojnih podjetniških projektov v demografsko ogroženih regijah in na območjih s posebnimi razvojnimi problemi. Zadnji takšen razpis se je zaključil konec septembra. Na tem razpisu so bila na voljo posojila z obrestno mero EURIBOR + 0,35 odstotka in EURIBOR + 1 odstotek (odvisno od regije). Ročnost kreditov je bila do 20 let z možnostjo petletnega moratorija.    

8. Ekološki sklad Republike Slovenije 

Tako imenovani Eko sklad je največja finančna ustanova pri nas za spodbujanje okoljskih naložb. Podjetjem, posameznikom in ustanovam namenja ugodne kredite in poroštva za okoljske naložbe. Pri skladu imajo trenutno odprt razpis za kreditiranje naložb v gospodarjenje z odpadki, varstvo voda in zmanjšanje onesnaženja zraka. Nanj se lahko prijavijo samostojni podjetniki, gospodarske družbe in lokalne skupnosti. Nominalna obrestna mera za tolarske kredite je 3,5 in 3,8 odstotka (odvisno od vrste zavarovanja), za devizne kredite pa EURIBOR + 0,5 in EURIBOR + 0,8 odstotka. Ročnost kreditov je do 15 let. 

9. Razpisi lokalnih skupnosti 

Ko iščete ugodna finančna sredstva za svoje podjetje, ne spreglejte razpisov v svoji občini. Številne občine že leta objavljajo javne razpise za samostojne podjetnike in mala podjetja, ki želijo širiti dejavnost. Prosilec ponavadi dobi posojilo pri banki, občina pa subvencionira del obrestne mere. Razpisi občin so primerni zlasti za prosilce, ki načrtujejo manjše naložbe v podjetjih. Za večje naložbe se je bolje obrniti na Podjetniški sklad.    

B. ZASEBNI VIRI FINANCIRANJA 

1. Skladi tveganega kapitala 

S tveganim kapitalom v Sloveniji nimamo sreče. Na razcvet skladov čakamo že vsaj deset let, a se nikakor ne zgodi. Tako imamo danes komaj štiri sklade tveganega kapitala, pa še pri tej številki moramo biti previdni. Nekatere družbe vlagajo kapital po sistemu tveganega kapitala, a nimajo posebej ustanovljenih skladov.  

Preden pogledamo najpomembnejše ponudnike tveganega kapitala, je treba razčistiti nekaj razširjenih zmot glede financiranja s tveganim kapitalom. Prvič, skladi vlagajo v zelo, zelo majhno peščico podjetij. Celo v Ameriki, kjer je lastniško financiranje najrazvitejše, se komaj kak odstotek podjetij financira s tveganim kapitalom. Torej, obstaja zelo majhna možnost, da je podjetje zanimivo za tovrstno vlaganje. Drugič, skladi ne vlagajo samo v visokotehnološka podjetja, kot se pogosto napačno misli. Za sklade ponavadi dejavnost niti ni pomembna, razen če so specializirani. Zanima jih donos. Denar vlagajo v projekte z velikim potencialom rasti - najmanj 20 odstotkov letno. Podjetje mora poslovati na svetovnem trgu in mora biti zanimivo za morebitne kupce ob izstopu sklada iz podjetja.

Skladi tveganega kapitala praviloma ne vlagajo denarja v projekte v njihovi najzgodnejši razvojni fazi (na primer za financiranje izdelave prototipa). Na Zahodu se čas vstopa v projekt celo zamika v čedalje poznejše faze. Podjetnik mora za začetno obdobje poslovanja najti druge finančne vire. In četrtič, za upravljavca sklada je podjetnik (oziroma vodstvo podjetja) pomembnejši od same poslovne ideje. Sklad denar zaupa podjetniku, ker verjame, da ga bo ta zaradi svojega znanja in izkušenj znal pravilno »obrniti«. Poslovna ideja sama po sebi za upravljavce skladov nima nobene vrednosti.   V Sloveniji so trenutno dejavni naslednji skladi tveganega kapitala: 

- Alpe Adria Venture Fund 
Ta sklad upravlja družba Horizonte Venture Management, ki je pred tem upravljala naš prvi sklad tveganega kapitala Horizonte. Upravljavska ekipa na čelu z dr. Matejom Penco ima največ praktičnih izkušenj s tovrstnim vlaganje pri nas. V novem skladu Alpe Adria Venture Fund imajo na voljo za naložbe 20 milijonov evrov. Doslej so denar vložili v devet projektov in imajo še dovolj denarja za nove naložbe. Nove projekte izbirajo počasi. Podjetnikom s tržno najzanimivejšimi poslovnimi načrti raje svetujejo, naj poskušajo idejo uresničiti v tujini, kjer so pogoji za investitorje bistveno boljši.  

- Prophetes 
Sklad tveganega kapitala Prophetes je doslej vložil kapital v dva razvojna projekta, ki naj bi postala veliki svetovni uspešnici. Razvoj izdelkov so v glavnem končali, postavili so začetno proizvodnjo, zdaj zbirajo kapital za trženje na svetovnem trgu. Novih projektov do nadaljnjega ne sprejemajo.  

- KD Group 
KD Group je že pred ustanovitvijo sklada tveganega kapitala investiral v več projektov, ki so bili opravljeni po načelih tveganega kapitala. Tipičen zgled je bila naložba v podjetje Seaway, sami pa tako ocenjujejo tudi naložbi v Kolosej in Simobil. Za svoj »pravi« sklad tveganega kapitala želijo pri različnih investitorjih zbrati približno 70 milijonov evrov, pri čemer bodo sami med večjimi investitorji. Denar bodo vlagali v podjetja v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Makedoniji.  

- Sklad tveganega kapitala Nove Ljubljanske banke 
Nova Ljubljanska banka ima že od leta 1997 dalje oblikovan sklad tveganega kapitala. Njegov namen je financiranje hitro rastočih inovativnih podjetij z visokim dobičkonosnim potencialom. Denar vlagajo najraje v podjetja v fazi hitre rasti, čeprav načeloma vstopajo v vse razvojne faze podjetja.  

Sklad ima za naložbe na voljo pet milijonov evrov, katerim lahko v primeru večjega števila zanimivih projektov dodajo še dodatnih pet. Trenutno ima deleže v treh podjetjih v skupnem znesku milijon evrov. Sklad NLB je pripravljen vložiti v eno podjetje do milijon evrov in to najraje postopoma – v več krogih financiranja. Delež v podjetju obdržijo največ šest let.  

Sklad podjetjem poleg financiranja ponuja tudi aktivno sodelovanje pri upravljanju podjetja, pomoč in podporo pri opredelitvi ključnih strateških vprašanj ter pomoč pri razreševanju kadrovskih, pravnih, finančnih in drugih vprašanj. Te storitve praviloma ponujajo tudi drugi skladi tveganega kapitala.   

2. Klub poslovnih angelov 

Klub poslovnih angelov je začel delovati leta 2001 pri takratnem Pospeševalnem centru za malo gospodarstvo, zdaj Agenciji za podjetništvo in tuje investicije. Je nekakšno stičišče med zasebnimi ponudniki kapitala (poslovnimi angeli) in podjetniki, ki povprašujejo po kapitalu. Angeli vlagajo v projekte lastniški kapital, se pravi, da si s podjetnikom delijo tudi poznejši dobiček oziroma izgubo.  

V klubu je trenutno vključenih 26 poslovnih angelov, ki so v projekte pripravljeni vložiti od 3 do 30 milijonov tolarjev. Na drugi strani je registriranih 170 projektov. Klub svojim članom posreduje informacije o ponudbi in povpraševanju, organizira sestanke med zainteresiranimi člani, ponuja tehnično pomoč pri sklepanju poslov in usposablja člane. Člani imajo zagotovljeno anonimnost vse do trenutka, ko so sami pripravljeni razkriti identiteto in se začeti neposredno pogovarjati z drugim članom.   

3. Slovenska izvozna družba

Slovenska izvozna družba ponuja podjetjem poleg drugih storitev tudi posojila in različne vrste garancij. Samostojno ali v sodelovanju z bankami ponujajo več vrst posojil: kratkoročna, dolgoročna, tolarska, devizna ... Njihova ponudba je tako obširna, da se je za več informacij najbolje obrniti neposredno nanje.   

4. Ljubljanska borza  

Na Zahodu, še zlasti pa v Ameriki je običajno, da najprodornejša podjetja poskušajo denar za razvoj zagotoviti z izdajo vrednostnih papirjev. Pri nas bi v vseh letih delovanja borze lahko na prste prešteli podjetja, ki so se tako financirala. Kljub temu ta možnost obstaja. Za podjetje je najpreprostejša rešitev, če uvrsti svoje delnice ali obveznice na tako imenovani prosti trg. Zadošča že, da so izdani vrednostni papirji vplačani, neomejeno prenosljivi in izdani v nematerializirani obliki. Za uvrstitev papirjev v borzno kotacijo, pa so pogoji strožji: podjetje mora imeti v bilanci stanja najmanj 500 milijonov tolarjev kapitala, knjigovodska ali tržna vrednost delnic mora znašati vsaj 250 milijonov, v javni ponudbi mora biti vsaj 25 odstotkov vseh delnic podjetja in delnice mora imeti v lasti vsaj 150 delničarjev.  

Podjetje se lahko financira tudi z izdajo obveznic. Pogoji za uvrstitev obveznic v borzno kotacijo so milejši: podjetje mora poslovati vsaj tri leta in mora prodati vsaj za 300 milijonov tolarjev obveznic.   Podjetje, ki se želi financirati z izdajo vrednostnih papirjev, lahko računa na strokovno pomoč ljubljanske borze, na redne izobraževalne dogodke in na promocijo podjetja med domačimi in tujini vlagatelji.   

5. Bančna ponudba 

Med vsemi viri financiranja imajo banke še vedno največji delež. O tem, kakšne oblike posojil in drugih instrumentov za financiranje podjetja ponujajo, si lahko preberete v posebnem članku.