Kam izginjajo ambicije?

Na podjetniški proces v kateri koli državi bistveno vplivajo podjetniške priložnosti ter zmogljivost ljudi za lotevanje novih podjemov. Po ugotovitvah raziskave Global Entrepreneurship Monitor za leto 2003 se v Sloveniji loteva podjetništva samo vsak petindvajseti prebivalec, s čimer se Slovenija po podjetniški dejavnosti uvršča v zadnjo tretjino preučevanih držav – v letu 2002 na 25. mesto med 37, v letu 2003 pa na 24. mesto med 31 državami, ki jih ta raziskava obsega. Če podatke, zbrane v zadnjih štirih letih, združimo, dobimo vzorec 41 držav, med katerimi bi se Slovenija s povprečjem iz let 2002 in 2003 uvrstila na 36. mesto.

Po naši oceni je bilo v letu 2003 v Sloveniji nekaj več kot 50.000 nastajajočih in novih podjemov. Okrog dve tretjini je nastajajočih (mlajših od treh mesecev) in tretjina novih (mlajših od treh let in pol). Če izračunamo razmerje med njimi, ugotovimo, da od 2,7 nastajajočega podjetja v Sloveniji v povprečju preživi le eno, kar je najslabše razmerje med vsemi preučevanimi evropskimi državami (slika 1). Za novo podjetje potrebujemo skoraj tri nastajajoča. Zagotovo je makroekonomski podjetniški proces zelo negospodaren. Če bi podjetniki tako zapravljivo ravnali s sredstvi in bi jih izkoristili samo tretjinsko, bi hitro propadli. Enako je na ravni države - preveč truda, energije, denarja in čustev je vloženih v podjetniške sanje, da bi se lahko sprijaznili s tem.  

Slika 1: Stopnja »smrtnosti« nastajajočih podjemov

Zaskrbljujoče je tudi razmerje med moškimi in ženskami, ki se lotevajo podjetništva. V Italiji in Franciji je delež žensk skoraj enak deležu moških, v Sloveniji pa je razmerje med moškimi in ženskami, ki so na zgodnjih stopnjah podjetniškega procesa, najslabše med vsemi državami v GEM-u. Tako imenovani indeks TEA za moške je 6,36 odstotka, za ženske pa samo 1,66 odstotka oziroma je razmerje 3,8 : 1 v korist moških. Podobno razmerje imajo tudi Irska (3,4 : 1), Japonska (3,2 : 1) ter Danska (3,7 : 1). Nedvomno pomenijo v Sloveniji podjetnice neizkoriščeno priložnost v podjetništvu. V podjetniško najbolj zastopani starostni skupini med 25. in 34. letom je namreč v Sloveniji razmerje med moškimi in ženskami skoraj 5 : 1 v korist moških. 

Slika 2: Slovenski podjetniki so na začetku kariere izjemno ambiciozni.

Velike razvojne ambicije slovenskih podjetnikov ... 

Primerjava indeksov razvojne naravnanosti med nastajajočimi in novimi podjetniki (podjetniki, ki poslujejo manj kot tri leta in pol) med evropskimi državami GEM-a za leto 2003 kaže zelo velike ambicije slovenskih podjetnikov v primerjavi s podjetniki v drugih evropskih državah GEM-a(slika 2). Med identificiranimi podjetniki na začetnih stopnjah podjetništva jih sedemnajst odstotkov namerava v prihodnjih petih letih povečati število delovnih mest za dvajset ali več. Takih, ki nameravajo v prihodnjih petih letih povečati število delovnih mest za dvajset ali več ali pa širiti oziroma ustvarjati nov trg z izdelki ali storitvami vsaj v majhnem obsegu, je nekaj več kot dvajset odstotkov. Trinajst odstotkov podjetnikov namerava v prihodnjih petih letih povečati število delovnih mest za dvajset ali več ali pa širiti oziroma ustvarjati nov trg z izdelki ali storitvami vsaj v majhnem obsegu ter hkrati v prihodnjih petih letih izvoziti več kot petdeset odstotkov prodaje. V evropskem merilu nas to uvršča na prvo mesto. Slika 3: Visoka stopnja ambicioznosti nastajajočih in novih podjetnikov 

... in njihov upad 

Izkazalo se je, da so nastajajoči in novi podjetniki izjemno ambiciozni. Kaj pa ustaljeni podjetniki z izkušnjami? V okviru raziskave Slovenski podjetniški observatorij smo v letu 2003 anketirali okrog sedemsto podjetij vseh velikosti in ugotovili, da je tistih, ki predvidevajo enako število zaposlenih ali pa njihovo zmanjšanje, bistveno več kot tistih, ki predvidevajo povečanje števila zaposlenih za dvajset ali več v petih letih. Statistično gledano lahko s petodstotnim tveganjem trdimo, da največ 4,18 odstotka slovenskih podjetij, ki imajo do 250 zaposlenih, predvideva povečanje števila delovnih mest za dvajset ali več. Poleg tega jih skoraj šestdeset odstotkov v vzorcu ne ve ali ne želi odgovoriti o delovnih mestih v prihodnjih petih letih. 

Z odraščanjem podjetja razvojne ambicije torej drastično upadejo. Medtem ko vsak peti podjetnik, ki je v poslu manj kot tri leta in pol, pričakuje, da bo zaposloval, ima taka pričakovanja samo vsak petindvajseti podjetnik, ki je v poslu več kot tri leta in pol. Razlika med ambicijami nastajajočih in novih podjetnikov in ustaljenih podjetnikov je zaskrbljujoča. Kako lahko ob takih načrtih pričakujemo potrebno veliko povečanje slovenskega gospodarstva po vstopu v Evropsko unijo? 

Razvojni načrti so premalo skromni, da bi to dejstvo lahko pripisali samo naivnosti in nestvarnim pričakovanjem nastajajočih podjetnikov, še zlasti če upoštevamo izjemno visoko stopnjo umrljivosti novih podjemov. O tem, kako se ambiciozni, morda tudi naivni, ustanovitelj spremeni v opreznega »starega podjetniškega mačka«, vemo premalo. Glede na vse ugotovitve lahko brez posebnega tveganja predvidevamo, da je podjetniško okolje v Sloveniji še vedno izrazito neugodno, zato se ohranjanje razvojnih ambicij kaže kot pomembna strateška naloga. 

Pomen spodbujanja podjetništva 

Mala in mikropodjetja so pomembna, ne samo zato, ker so prva stopnja v »opredmetenju« podjetniškega procesa, temveč tudi zato, ker njihovo število pomeni izjemno velik potencial za zaposlovanje. Ko smo ugotavljali pričakovano zaposlovanje v ustaljenih podjetjih v naslednjih letih, smo ugotovili, da je to sicer največje pri srednje velikih podjetjih, ki v povprečju pričakujejo devetnajst dodatno zaposlenih na podjetje v prihodnjih petih letih, kar je sicer odlično. Žal pa je srednjih podjetij zelo malo, okrog 1200, zato nam lahko največjo absolutno zaposlitev zagotovijo mikropodjetja, ki jih je v strukturi največ, okoli 85.000. Čeprav v povprečju predvidevajo samo 4,14 dodatnega zaposlenega v petih letih, to pomeni 350.000 novo zaposlenih.  

Zato še zdaleč ni vseeno, kakšne so razvojne ambicije teh podjetnikov. Če imamo v narodnem gospodarstvu veliko podjetnikov, ki imajo nizko aspiracijsko raven, ti postavljajo resno omejitev ekonomskemu sistemu, da bi se razvijal in izkoriščal poslovne priložnosti. 

Zato je treba ponovno poudariti, da je zelo pomembno, kako se odvija podjetniški proces, v katerem nastajajo nova podjetja, pa tudi kako ekonomičen je in kakšna je stopnja smrtnosti novih podjetij. In pa seveda, kako imamo v državi nastavljene mehanizme, ki ljudi, nadarjene za podjetništvo, motivirajo, da bi izkoriščali poslovne priložnosti ter ohranili velike razvojne ambicije. 
Nujen je torej razmislek, kako povišati razvojne težnje slovenskih podjetnikov in kako pripomoči k uresničljivosti njihovih pričakovanj. Ponovno poudarjam, da se je treba zavedati, da so v vsakem okolju podjetniki, ki imajo omejeno aspiracijsko raven in nikoli ne bodo del prizadevanj za uspešnejše in učinkovitejše poslovanje in gospodarsko rast. 

Zato je treba resno razmisliti, ali so ukrepi pospeševalnih mehanizmov podjetništva pravilno usmerjeni. Ali jih ne bi morali osredotočiti na tiste podjetnike, ki izkazujejo večjo aspiracijsko raven? V prizadevanjih za učinkovitejše poslovanje MSP-ja se ukrepi najbrž dotaknejo samo tistih podjetij, ki imajo večja prizadevanja, tistih z omejenim pa ne.  

Ubijajoči egalitarizem 

Primerjava podjetniških okvirov med državami GEM-a nam je pokazala, da so v Sloveniji nekatere podjetniške razmere še zelo nerazvite, zlasti področje kulturnih in družbenih norm, prenos raziskav in razvoja, del vladne politike, ki se nanaša na predpise, in seveda finance, tako kot v vsej Evropi. Glede na to, koliko v Sloveniji nacionalnakultura spodbuja ustvarjalnost in inovativnost, smo uvrščeni na zadnje 31. mesto, glede na to, ali so kapitalisti, ki tvegajo, pomemben vir financiranja in podpore za nova in rastoča podjetja, pa na 30. mesto.  

Med zlasti zaskrbljujočimi dejavniki kulturnih in družbenih meril je egalitaristična težnja po izenačenju življenjske ravni, ki je usmerjena izrazito protipodjetniško. Mnenje izvedencev (97,1 odstotka) nas v tem uvršča na prvo mesto, mnenje prebivalstva (82,4 odstotka) pa na drugo. Očitno v Sloveniji biti bogat še vedno ni družbeno sprejemljivo, čeprav je bilo bogastvo pridobljeno s poštenim ustvarjanjem in podjetništvom. Koliko je egalitarizem odsev izkušenj in vrednot iz obdobja socialističnega samoupravljanja, bo pokazal čas. Za spreminjanje teh vrednot bo treba jasneje izpostaviti mehanizme, s katerimi nastaja družbeno bogastvo, in pokazati, da so posamezniki, ki k bogastvu največ prispevajo, tudi upravičeni do primernega deleža. Ustvarjalnost, inovativnost in podjetništvo morajo biti ustrezno nagrajeni, sicer se redki nadarjeni posamezniki ne bodo usmerjali v to dejavnost. 

Slovensko gospodarstvo je majhno in ne more uspevati brez odprtosti v svet. Glede na smernice globalizacije poslovanja, vključevanje v EU in nujnost internacionalizacije poslovanja je treba spodbujati ambicioznost slovenskih malih podjetij in čim bolj vključevati prebivalstvo v podjetniške dejavnosti. Podjetništvo je med najredkejšimi viri. Če družba nima podjetništvu naklonjenega vrednostnega sistema in izoblikovanih pravil, ki bi redke zanj nadarjene posameznike spodbujali k podjetniški dejavnosti in za dobrobit razvoja, potem je ta del človeškega in družbenega kapitala izgubljen. Večinoma za zmeraj.