Kakšno je dostopno spletno mesto

Kako narediti spletno mesto dostopno prizadetim osebam, postaja vse bolj pomemben element, ki ga je treba upoštevati pri razvoju in izdelavi spletnih mest in spletnih programov. Razlogi za to so predvsem humanitarni, so pa take rešitve pomembne tudi komercialno.  

Število prizadetih oseb se v različnih populacijah giblje med 10 in 20 odstotki. Nekatere oblike prizadetosti ne motijo osebe pri brskanju po spletnih mestih, kot je na primer težava pri hoji ali težave s srcem. Čeprav vse prizadete osebe, enako kot velja za zdravo populacijo, nimajo dostopa do interneta, je uporabnikov interneta vedno več in med njimi so prizadete osebe, za katere je dostop verjetno bolj pomemben kakor za zdrave osebe.  

V EU živi 37 milijonov prizadetih oseb. Ker se populacija stara, bo vse večje število ljudi imelo težave z vidom, sluhom, motoriko. Teh ljudi ne moremo izključiti iz uporabe interneta. 

Samo v ZDA živi 41,8 milijona prizadetih oseb. Od tega jih ima 27,3 odstotka zaradi narave prizadetosti težave pri dostopu do interneta, 10,4 odstotka ima težave z vidom, 1,3 milijona je slepih, okrog 10 odstotkov moške populacije in 0,5 odstotka ženske populacije ima težave pri razpoznavanju barv. 

Rešitve 

Zato so v ZDA leta 1998 sprejeli dopolnilo tako imenovanega Poglavja 508 iz zakona »Rehabilitation Act of Amendments« (Dopolnila glede rehabilitacije). Ta od zveznih agencij zahteva, da med razvijanjem, vzdrževanjem ali uporabo elektronske ali informacijske tehnologije zagotovijo uporabo podatkov in informacij tudi prizadetim osebam v enaki meri kot osebam, ki nimajo težav. Praktično to pomeni, da morajo ta pogoj izpolnjevati tudi spletna mesta. 

World Wide Web Consortium - konzorcij, ki skrbi za standardizacijo na spletu (skrajšano W3C), pa je sprožil Web Accessibility Initiative (pobudo za dostopnost spleta), ki je pripravila navodila za izdelavo spletnega mesta, dostopnega prizadetim osebam (anleško Web Content Accessibility Guidelines 1.0).   

Čeprav sodobni brskalniki podpirajo mnoge elemente dostopnosti, še veliko podjetij, organizacij, in posameznikov nima ali ne razvija spletnih strani, ki bi bile v skladu s poglavjem 508 ali specifikacijami W3C. Konzorcij W3C razvršča prizadetosti, ki vplivajo na uporabo svetovnega spleta, takole:

·        težave z vidom,
·        težave s sluhom,
·        motorične težave,
·        kognitivne težave. 

Ker so te težave različne in imamo različne stopnje prizadetosti tudi znotraj posameznih kategorij (težave z vidom so lahko popolna slepota, delna slepota, opešani vid v starosti, barvna slepota), je nemogoče narediti spletno mesto, ki bi bilo dostopno za vse oblike prizadetosti. Zato je konzorcij W3C postavil tri prioritete za dostopnost. Po prvi mora razvijalec spletne strani spoštovati določena navodila, sicer spletnega mesta ne bo mogla uporabljati večja skupina oseb. Po drugi bo imela težave pri dostopu do spletnega mesta neka določena skupina prizadetih. Če je zadovoljena druga prioriteta, so odpravljene pomembne težave pri dostopu spletnega mesta. Če razvijalec ne upošteva tretje prioritete, bo imela določena skupina določene težave pri dostopanju spletnega mesta. 

Ker je skupina z vidnimi težavami ena največjih, že obstajajo določena programska orodja, ki jim omogočajo dostop, kot so bralniki besedil – programski paketi, ki berejo besedilo na zaslonu in ga pretvarjajo v govor. Tudi Slovenci imamo dva takšna programa - program govorec je naredil Inštitut Jožef Stefan, program Homer pa je naredila Fakulteta za elektrotehniko.  

Obstaja pa tudi »Braillova vrstica«, orodje, ki ves tekst, ki je na zaslonu spreminja v tekst, ki ga uporabnik bere s prsti. Ob Braillovi vrstici je hkrati mogoče uporabljati tudi bralnik besedil.   

Jasno je, da mora biti besedilo na spletnih straneh organizirano tako, da bodo ti programski paketi učinkovito prenašali besedilo v govor. Navedimo samo nekaj korakov, ki lahko izboljšajo dostopnost za slepe oz. slabovidne: 

·        Slike dopolnjuje tekst (eventuelno ta tekst prikličemo z določeno tipko).
·        Namesto tekstovnega dopolnila oziroma opisa imamo zvočni zapis. (V obeh teh primerih gre za to, da uporabljamo več komunikacijskih kanalov.)
·        Ne smejo se uporabljati okvirji.
·        Zagotoviti je treba, da se za dostop uporabljajo tipke in ne miška.
·        Vse videoposnetke je treba opisati z besedilom.
·        Kontrast med besedilom in drugimi elementi mora biti dovolj visok.  

Za osebe z barvno slepoto je treba poskrbeti, da se zagotovi dober barvni kontrast in da se uporabljajo določene barve, sicer pa mora biti spletna stran uporabna tudi na črno-belem zaslonu.  

Za slušno prizadete osebe je treba zagotoviti izpis besedila zvočnih datotek in možnost, da se izbere glasnost zvoka za osebe, ki imajo delno poškodovan sluh. 

Fizično prizadete osebe porabijo več časa, da odgovorijo na zahteve po podatkih s spletnega mesta. Ti uporabniki ne morejo uporabljati miške, zato mora obstajati možnost uporabe tipkovnice za navigacijo po spletnem mestu in interakcijo z njim. Obrazci morajo biti logično organizirani in morajo biti dostopni prek tipkovnice.   Uporabniki z disleksijo potrebujejo alternativne načine komuniciranja, kot so zvočni in videoposnetki ali dodatne slike, da bi zmanjšali težave, ki jih imajo te osebe z branjem. 

Uporabniki z govornimi težavami potrebujejo alternativno rešitev, če komunikacija poteka s pomočjo govora. 

Uporabniki z ADD (Attention Deficit Disorder - motnja pomanjkanja pozornosti) lahko imajo težave, ko se morajo osredotočiti na informacijo. Za takšne osebe je treba jasno in pregledno organizirati spletno mesto, brez utripanja in brez animacij. 

Če želimo pomagati uporabnikom, ki imajo težave s spominom ali pri učenju, moramo razviti grafično podporo ter jasno in urejeno navigacijo. V priporočilih prav posebej izstopa poudarek na jasni strukturi spletnega nastopa.  

Navodila 

Kje dobiti navodila, kako narediti spletno mesto dostopno? Najbolje je pogledati na spletnem mestu konzorcija W3C www.w3.org/WAI/, na katerem boste našli specifikacije, sezname orodij, podatke o alternativnih brskalnikih, kako posamezne države urejajo to področje, novosti in še kaj. Dostop do povzetka tega dokumenta v slovenščini je opisan v okviru.  

Kako ugotoviti, ali je neko spletno mesto narejeno v skladu s specifikacijami konzorcija W3C ali poglavja 508?

Imate več možnosti. Na naslovu http://bobby.watchfire.com/bobby/html/en/index.jsp vnesete naslov spletnega mesta, ki ga želite preveriti, in izberete možnost: ali v skladu s specifikacijami konzorcija W3c, ali pa v skladu s poglavjem 508. Tako smo preizkusi spletno mesto naše vlade in ugotovili, da ni v skladu s specifikacijami za prvo prioriteto. 

Če kliknite povezavo, na kateri je navedena napaka, boste dobili podrobnejšo informacijo, zakaj to spletno mesto ni v skladu s specifikacijami. 

Zanimivo je tudi pogledati, kako določeno sliko vidijo osebe z barvno slepoto. Lahko greste na spletno mesto http://www.vischeck.com/ in si ogledate nekatere primere. Tako boste videli, kakšne težave bodo imeli barvno slepi z uporabo spletnega mesta, ki ne upošteva načela dostopnosti. 

Zakaj pa je dostopnost tako pomembna? Ker prizadete osebe nimajo dostopa do informacij o izobraževalnih programih, informacijah o možnosti za zaposlitev, informacij o civilni družbi in vladnih informacij, ne morejo sodelovati v e-poslovanju, kar ima tudi določen ekonomski učinek. In ker demografski podatki kažejo, da postajamo vse bolj stara družba, imamo vsak dan vse več ljudi z določenimi težavami, ki imajo težave pri uporabi interneta. 

Narediti dostopno spletno mesto ni preprosto, vendar se splača. Če boste spoštovali načela dostopnosti, bo vaše spletno mesto bolj prijazno tudi do preostalih uporabnikov. Elementi, kot so jasna, preprosta in urejena navigacija, so dobri in koristni za vse uporabnike interneta. Zato se velja potruditi.