Kakšen je zmagoviti projekt za strukturni sklad

Strukturni skladi so ena pomembnejših oblik financiranja podjetniškega sektorja, za katere Evropska unija letno nameni 35 odstotkov svojega proračuna. S polnopravnim članstvom Slovenije v Evropski uniji so slovenska podjetja dobila možnost dostopa do vseh oblik finančne pomoči, ki jih je Evropska unija razvila za svoje polnopravne članice, torej tudi do denarja iz strukturnih skladov, namenjenega razvoju regij s poudarkom na infrastrukturi, človeških virih in povečani produktivnosti vseh gospodarskih sektorjev. V tem okviru vsaka država postavi svoja prioritetna razvoja področja in jih zapiše v Enotnem programskem dokumentu (EPD), ki se od države do države razlikuje, saj je upravljanje strukturnih skladov v rokah posameznih držav.

Slovenija je z letom 2004 začela črpati pridobljena sredstva iz strukturnih skladov za programsko obdobje 2004-2006. V tem obdobju imamo na razpolago okrog 500 milijonov evrov. Po nekih ocenah evropskih ekspertov, ki trdijo, da nobena nova članica ne bo izkoristila vseh pridobljenih sredstev, naj bi Slovenija porabila le 47 odstotkov vseh sredstev. Za Poljsko na primer ocenjujejo, da bo porabila med 35 in 40 odstotki sredstev. V Evropski uniji je bila namreč splošna praksa, da so države morale vračati denar, ker niso dosegale ciljev ali niso črpale tistega, kar jim je bilo odobreno. Ena od takih držav je tudi Italija. 

Razpisi za strukturne sklade so zelo zahtevni. Od prijaviteljev zahtevajo poglobljen pristop pri pripravi prijav, predvsem pa kakovostno pripravljene in dejansko izvedljive projekte. »Podjetja se pogosto zaletijo v razpise, ne da bi se predhodno primerno pripravila za projekt,« pravi Miroslav Ilić, direktor ITEO Svetovanje. Kar poglejmo rezultate prvih prijav na razpisih za turizem. Na prvi razpis je aprila prišlo šestnajst vlog, od katerih so bile štiri uspešne. Na drugem razpisu je bilo sedem vlog, a ni bila nobena uspešna, na tretjem razpisu je pa bilo odobrenih sedem od enaindvajsetih prispelih vlog. 

Neuspešne prijave so posledica neprimerno pripravljenih projektov. Ilić poudarja, da »je ključnega pomena to, da imate dobre projekte, v katere verjamete, ter da ste projekt sposobni sami financirati, ne glede na sredstva strukturnih skladov. Mi ob prvem srečanju s potencialnim partnerjem vedno vprašamo: Ali greste v projekt tudi brez razpisnega denarja? Če je odgovor pritrdilen, se pogovarjamo naprej.« Če je projekt konsistenten in če vanj verjamete, je treba presoditi, ali sodi v določen program in kakšne možnosti ima, ter pripraviti kakovostno prijavo, da lahko komisija na osnovi postavljenih programskih kriterijev ugotovi skladnost s programom oziroma prispevek projekta k uresničevanju programskih ciljev. 

V podjetju ITEO Svetovanje se že več let ukvarjajo s prijavami na razpise. To je le eno od področij svetovanja, vendar je v zadnjem času izjemno aktualno. Začeli so z nacionalnimi programi, predvsem z razpisi Ministrstva za gospodarstvo, sedaj pa nadaljujejo na razpisih strukturnih skladov in evropskih pobud. Za to področje imajo partnerja v Italiji, ki ima večletne izkušnje s strukturnimi skladi, saj so kaj kmalu ugotovili, da bo šola draga, če se bodo na prvih razpisih šele učili.  

Na podlagi dosedanjih izkušenj s pripravami in prijavami projektov za strukturne sklade (skupaj štiri uspešne prijave na prvem in tretjem odpiranju prijav za turizem) so prišli do koristnih ugotovitev o napakah, ki jih podjetja delajo pri prijavah na razpise; predstavljamo jih v okviru.     

Kako poteka dodeljevanje sredstev?   

Cilj države je čimprej razdeliti dobljena sredstva, da doseže napovedane cilje, saj se na osnovi uspešnosti doseganja ciljev iz Enotnega programskega dokumenta določajo pogajalski položaji za naslednje programsko obdobje. Tako so določili, da bodo imeli več odpiranj prijav na razpis - do razdelitve denarja.  

Pri izboru projektov za strukturne sklade je ključen profesionalni pristop k postopkom tistih, ki projekte izbirajo. Tudi njihova odgovornost je velika; če projekt ne uspe in denar ni izkoriščen, je to neuspeh vseh, ki so sodelovali v procesu od priprave razpisa do izbora in izvedbe projektov. Pri izboru pa imajo prednost projekti, s katerimi bodo čimprej doseženi cilji Enotnega programskega dokumenta.  

Kaj pa, ko je prijava uspešna, projekt je izbran, a določene stvari niso izvedene tako, kakor so bile zapisane v prijavi? 

Praksa v tujini je, da če prijavitelj ne doseže zastavljenega cilja, ne dobi denarja, oziroma, če je vmes že kaj dobil, ga mora vrniti. To je bistvena razlika v primerjavi z našimi nacionalnimi programi, pri katerih ponavadi zadostuje, da smo denar porabili, kakor smo se dogovorili, oziroma da smo upravičene stroške pokrili s vsemi računi. Pri strukturnih skladih moraš dokazati, da so cilji doseženi. Zato je pomembna kakovostna priprava projekta. Evropska komisija lahko pripravi revizijo projekta do pet let po zaključku investicije. In če ni vse v redu, je treba vrniti denar.  

Podjetja in pristopanje k razpisom strukturnih skladov 

Miroslav Ilić pravi, da lahko na podlagi izkušenj sodelovanja s podjetji pri razpisih za strukturne sklade, ta razdelijo v tri skupine: 

1. Podjetja, ki so slišala za strukturne sklade in za denar, pa so izkazala interes, da bi mogoče kaj naredila. To so podjetja, ki želijo predvsem ugotoviti, ali obstaja možnost, da bi katero od njihovih aktivnosti vključili v kakšen razpis. 

2. Podjetja, ki že nekaj vedo o strukturnih skladih. Oblikovala so pobude in so želela dodatno mnenje o projektu, sklopu, pogojih sodelovanja.

3. Podjetja, ki imajo že izoblikovane projekte in so prepričana, da gredo v projekt ne glede na denar strukturnih skladov. Zanimala so se le, če jim lahko pomagamo pridobiti še dodatna finančna sredstva.  

Dosedanje izkušnje kažejo, da najemanje zunanjih strokovnjakov za pomoč pri pripravi projektov bistveno izboljša možnosti za uspeh prijave.