Kako zavarovati svojo terjatev z dolžnikovimi delnicami

Tveganje neplačila spremenite v tveganje zmanjšanja tržne vrednosti delnic.

Ob slovenski plačilni nedisciplini je učinkovito zavarovanje terjatev vedno aktualna tema. Eno izmed takšnih zavarovanj je zagotovo tudi zavarovanje z zastavo vrednostnih papirjev. Še posebej ob upoštevanju dejstva, da je večina Slovencev v procesu lastninjenja prejela delnice, v procesu denacionalizacije pa obveznice.

Večina delnic slovenskih gospodarskih družb je izdanih v nematerializirani obliki, kar pomeni, da niso izdane v obliki papirja, temveč so vknjižene v centralnem registru, ki ga vodi Centralna klirinško depotna družba - KDD, in so na računu, ki ga ima fizična ali pravna oseba odprtega pri KDD. Glede na to bo v postopek zastavitve in poplačila iz naslova zastavitve v vsakem primeru morala biti vključena tudi KDD.

Vzemimo, da želimo XY-u prodati blago v vrednosti 500.000 SIT z odloženim plačilom 90 dni. Zaradi odloga obstaja tveganje neplačila, ne glede na to, da je XY trenutno likvidna oseba z ustrezno boniteto. Če bi nam XY v zavarovanje plačila svojega prihodnjega dolga zastavil svoje (ali tuje) delnice ali obveznice, bi bilo to tveganje precej manjše. Tveganje bi bilo pravzaprav samo v tem, da bi se vrednost delnice ali obveznice do trenutka zapadlosti dolga bistveno znižala. Če tako vzamemo, da ima XY v lasti 300 delnic Radenske d.d., in jih je pripravljen zastaviti, se tveganje neplačila spremeni v tveganje zmanjšanja tržne vrednosti delnic Radenske d.d..

Za pridobitev zastavne pravice bosta tako pogodbeni stranki najprej v pogodbo o prodaji blaga vključili določilo, da bo XY v zavarovanje plačila svojega dolga zastavil, na primer, 300 delnic Radenske d.d. ter da bo banki ali borznoposredniški družbi, ki vodi njegov račun vrednostnih papirjev pri KDD, podal nalog za vknjižbo zastavne pravice na teh papirjih.

Postopek

Po sklenitvi pogodbe se bo moral tako XY osebno odpraviti do svojega borznega posrednika in mu podati nalog za vpis zastavne pravice, kar bo borzni posrednik izvedel v centralnem registru prek računalniškega sistema KDD. Šele z vpisom zastavne pravice v centralnem registru bomo pridobili zastavno pravico. Ker nam sama pogodba, s katero se XY zavezuje, da nam zastavlja delnice in da bo zastavno pravico prek borznega posrednika vpisal v centralnem registru, še ne daje tudi same zastavne pravice, bo tako bolje, da bomo v pogodbo vključili določilo, da nas XY pooblašča, da v njegovem imenu damo borznemu posredniku nalog za vpis zastavne pravice. Vendar bo v tem primeru podpis XY-a na pogodbi moral biti notarsko overjen. V nasprotnem primeru namreč borzni posrednik ne bo smel izvesti naloga za vpis zastavne pravice.

Vse zgoraj navedeno bo seveda veljalo v primeru, ko bomo dostavo našega blaga pogojevali s predhodno zastavitvijo vrednostnih papirjev.

Če pa to ne bo mogoče, se bomo seveda najprej morali prepričati, ali XY sploh ima delnice, ki jih želi zastaviti (in ali te delnice niso morda že zastavljene). Tako bo najbolje, da podpis pogodbe opravimo istočasno, ko bo XY svojemu borznemu posredniku podal nalog za vpis zastavne pravice (in ko bo borzni posrednik poprej preveril, ali XY sploh ima navedene delnice).

Če pa se bomo kljub vsemu odločili, da bomo sami (na podlagi pooblastila v pogodbi ali posebnega pooblastila) v imenu XY-a podali borznemu posredniku nalog za vpis zastavne pravice, si bomo morali priskrbeti tudi naslednje podatke o XY-u:
- natančno ime oziroma firmo,
- stalno prebivališče ali sedež,
- EMŠO ali matično številko pravne osebe,
- banko ali borznoposredniško družbo, kjer ima XY odprt račun vrednostnih papirjev;
- notarsko overitev njegovega podpisa na pogodbi ali pooblastilu.

V vsakem primeru pa bomo v nalogu za vpis zastavne pravice morali imenovati člana KDD, ki ga pooblaščamo za prodajo v primeru, da XY ne bi pravočasno plačal svojega dolga. Večina zastavnih upnikov bo najverjetneje pooblastila svojega borznega posrednika, saj temu zaupa bolj kot borznemu posredniku nasprotne stranke.

Dividende v tem obdobju

Ker večina vrednostnih papirjev prinaša tudi različne donose (na primer delnice dividende, obveznice in blagajniški zapisi obresti, nekateri vrednostni papirji kupone z različnimi pravicami in podobno) bo pomemben del dogovora o zastavitvi tudi določilo o tem, komu pripadajo takšni donosi med zastavo. Če se pogodbeni stranki ne bosta drugače dogovorili in tak drugačen dogovor ne bo zapisan tudi v nalogu za vpis zastavne pravice, se bo štelo, da je upravičenec do izplačila dividend in drugih donosov zastavni upnik (mi).

V primeru zastave delnic bodo glasovalne pravice, če se pogodbeni stranki ne bosta drugače dogovorili, ostale zastavitelju (XY-u).

Če XY v 90-tih dnevih ne bo plačal svojega dolga, bomo svojo terjatev poplačali s prodajo njegovih delnic. Pred tem mu bomo s priporočeno pošto morali poslati še opozorilo, da bomo njegove delnice prodali, če svojega dolga ne bo poravnal v osmih dnevih od dneva opozorila. Prodajo bomo opravili z nalogom borznemu posredniku, ki smo ga v nalogu za vpis zastavne pravice pooblastili, da za nas izvede to prodajo. Nalogu bomo morali priložiti kopijo zgornjega obvestila in dokaz o oddaji na pošto. Borzni posrednik bo delnice prodal po trenutnem tržnem tečaju, in v dveh dnevih po prodaji bomo na svoj račun prejeli denar za prodane delnice.

Če pa bo XY svoj dolg poravnal, bo potrebno zastavno pravico izbrisati iz centralnega registra. Nalog lahko izdamo mi kot zastavni upnik ali pa XY. V slednjem primeru bo moral XY ob izročitvi naloga predložiti tudi našo notarsko overjeno izjavo, da dovoljujemo vpis izbrisa zastavne pravice.

Glede na navedeno je za zastavnega upnika zavarovanje plačila z zastavo vrednostnih papirjev zelo učinkovit način zavarovanja terjatve. Tudi za zastavitelja je takšna zastava navadno zanimiv in poceni način jamstva upniku, še posebej če zastavitelj v času zastave nima namena prodati vrednostnega papirja. Če pa ima namen vrednostni papir prodati, mu bo zastavna pravica precej v napoto, saj zastavna pravica velja tudi nasproti morebitnemu kupcu tega vrednostnega papirja. Zaradi tega bo kupca tudi težje najti (ali po precej nižji ceni od tržne); prodaja pa bo morala biti izvedena mimo borze, saj z zastavljenim vrednostnim papirjem trgovanje na borzi ni mogoče.

In papirnati vrednosti papirji

Kako pa je z zastavo klasičnega "papirnatega" vrednostnega papirja? Zastavi se ga z izročitvijo zastavnemu upniku; ponavadi hkrati z zapisom na samem vrednostnem papirju, da se prenaša v zastavo, in s podpisom zastavitelja. Pri imenskih vrednostnih papirjih je potrebno tudi obvestiti izdajatelja. Glede prodaje vrednostnega papirja pa je postopek podoben postopku prodaje nematerializiranega vrednostnega papirja le v primeru, če sta obe pogodbeni stranki gospodarska subjekta (d.o.o., d.d., s.p. idr.). V kolikor pa je ena izmed pogodbenih strank fizična oseba (pa ni s.p.), bo unovčenje nekoliko oteženo, saj bo potrebno pred prodajo pridobiti še odločbo sodišča, s katero se odreja prodaja po tržni ceni.