Kako ukrepati zoper nevestne dobavitelje?

V večini primerov se taki zapleti sicer rešijo po mirni, konsenzualni poti (včasih samo z opravičilom, včasih z dobavo nadomestnega blaga ali nudenjem nadomestne storitve, včasih s plačilom nekakšne odškodnine), ni pa malo tudi primerov, ko naročnik zaradi nedobave blaga (oz. neizvedene storitve) ali zaradi zamude pri dobavi blaga (oz. pri izvedbi storitve) utrpi dokazljivo poslovno škodo. V takih primerih je dobro vedeti, kakšne pravne možnosti ima na voljo za ukrepanje zoper nevestnega dobavitelja.

V skladu z določili Obligacijskega zakonika v dvostranskih pogodbah nobena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen (!), če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali če kaj drugega izhaja iz narave posla. Načelo sočasne izpolnitve v Obligacijskem zakoniku je torej le nekakšno temeljno načelo, od katerega pa so možna določena odstopanja. In teh odstopanj je v praksi precej.

V primeru predplačila tudi obresti

S pogodbo se lahko podjetja ali pa podjetja in potrošniki dogovorijo tudi za predplačilo blaga ali storitve. Če podjetja poslujejo s potrošniki, so dolžna pri predplačilih upoštevati tudi 41. člen Zakona o varstvu potrošnikov, ki določa, da mora podjetje, ki molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitve z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitve obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge nad tri mesece. Ta obveznost sicer ne velja v primerih, če je predplačilo plačano v roku manj kot tri delovne dni pred dnem, ko se opravi dobava ali začne z opravljanjem storitev, prav tako se ne uporablja tudi za poslovna oziroma plačilna razmerja med podjetji.