Kako tržiti zeleno?

Zeleno oziroma trajnostno sta pojma, ki sta poleg gospodarske krize morda najmočneje zaznamovala zadnja leta v marketingu in gospodarstvu nasploh. Zdi se, da naenkrat vsi želijo stopiti na zeleni vlak in s tem neposredno ali posredno ustvarjati tisto, kar na koncu koncev v poslu največ šteje – finančni dobiček. Usmeritev v 'zeleno ekonomijo' se je pogosto omenjala kot pot iz krize za EU, celotni svet in celo razsuto grško gospodarstvo. Čeprav politične razsežnosti te problematike niso tema članka, dobro pojasnjujejo, zakaj bi naenkrat vsi želeli biti zeleni.

 

V tej okolijski evforiji so posamezniki in organizacije, za katere se je skrb za okolje čez noč iz nadležne ovire spremenila v priložnost, pogosto zmedeni in nepripravljeni. Področja ne poznajo, zato so usmeritve v trajnostni razvoj prevečkrat impulzivne in parcialne oziroma še huje – zavajajoče. Največkrat gre za poizkuse že uveljavljenih blagovnih znamk, da bi si odrezale kos 'zelene tržne pogače'. Zato standardnim izdelkom dodajajo 'okolju prijazne' serije oziroma obstoječe z manjšimi posodobitvami prebarvajo na zeleno.

 

Poznamo pa tudi nasprotne primere, v katerih podjetja tako močno stavijo na zeleni trend, da marketinško strategijo in dejavnosti utemeljijo na okolijskih prednostih svojih izdelkov, storitev ali nasploh sebe kot organizacije. Pa je to prava pot? So potrošniki res tako ozaveščeni, da svoje nakupne odločitve sprejemajo na podlagi okolijskih dejavnikov?