Kako se rokujemo

Rokovanje so si ljudje izmislili že pred tisoči leti. Ponujena roka je pomenila, da v njej nimamo orožja, da ponujamo spravo in da nimamo slabih namenov, da torej nosimo s seboj prijateljstvo. Pozneje je rokovanje postalo privilegij, saj se je v fevdalnih časih smel z graščakom rokovati le kmet, ki je bil svoboden.

Po vsej dolgi zgodovini rokovanje ostaja znak soglasja, dobro sklenjenega posla ali slovesa, je najsplošnejša oblika pozdrava, mnogo bolj razširjena od poljubljanja ali priklanjanja ali celo drgnjenja z nosovi, ki je v navadi med Eskimi in Maori.

Rokovanje je postalo tudi del olike. Praviloma naj bi bil to prijeten običaj, vendar najdemo tudi ljudi, ki ne marajo rokovanja, nekateri ga izrabljajo, da drugim dokažejo svoj močan značaj in vam pri tem skoraj polomijo kosti. (Za nekatere moške je rokovanje izraz možatosti, vsekakor pa ni vljudno, da ženskam močno stiskajo roko, zlasti je stisk roke boleč, če ženske nosijo na rokah več prstanov.) Z rokovanjem pokažete svojo samozavest, profesionalnost in položaj, zatorej pazite, kakšne signale pošiljate z njim, zelo veliko bo povedalo o vas.

Lahko se vam tudi zgodi, da desno roko iztegnete k nekomu, ki se ne more rokovati. Morda ravno nekaj drži, morda je roka poškodovana ali obvezana, in zato nikoli ne pozabite, da gre za simbolično dejanje in lahek dotik ima prav takšen pomen kot krepak stisk. Tudi nežen stisk leve roke, če tako nanese, je lahko prav prijeten in zato ne imejmo predsodkov pri rokovanju z levico.

Pravila v poslovnem svetu

Pa vendarle, če se dotaknemo rokovanja v poslovnem svetu, tudi tu veljajo določena pravila, ki jih nikakor ne smemo zanemariti. Roko ponudi prvi seveda tisti, ki je v družbeni razvrstitvi na višjem položaju. Velja, da dama vselej ponudi roko gospodu in nikoli nasprotno, česar pa ne morem zatrditi za vse slovenske kavalirje. Roko ponudi prva tudi starejša oseba mlajši in po položaju višji nižjemu.

Ta pravila so včasih malce ohlapnejša, predvsem takrat, ko v večji zbrani družbi težko poiščemo natančno zaporedje, kaj hitro se uštejemo pri določanju, kdo je starejši in kdo mlajši, še zlasti to velja za ženske. Zatorej se lahko zgodi, da ponudimo roko nekomu, ki je za nekaj let starejši in za stopnjo višji po položaju, a če smo res vljudni, nam tega res ne more nihče zameriti. Hudo narobe pa je, če gospod prvi ponudi roko dami. Praksa nam še prevečkrat pove, da so naši kavalirji kar preprosto pozabili na to, saj bonton damam dopušča, da ne ponudijo roke prve, če tega ne želijo. Pa vendar lahko rečemo, da ponujeno roko vselej sprejmemo, četudi bi nam rokovanje ne bilo pri srcu ali pa so prekršena prav vsa pravila rokovanja, da ne omenim še kakšne grše človeške lastnosti.

Posebnosti pri drugih

Nekaj posebnosti navad rokovanja pri drugih narodih pa tudi velja upoštevati. Za ameriške poslovneže velja, da se med predstavljanjem vedno rokujejo, ženske pa ne tako pogosto. Na Japonskem je pozdrav dolg, globok priklon, ne pa stisk roke. V večini arabskih držav se ponavadi pozdravljajo s Salam Alejkum (kar pomeni "Mir z vami"), pozdravu pa sledi stisk rok; včasih vam bodo roko položili na desno ramo in vas poljubili na obe lici. Če naj bi se v arabskem svetu pozdravila ženska z moškim je prav, da pozdravi z rahlim gibom glave, roke pa ne sme ponujati, moški pa bo svojo desnico položil na svoje srce in s tem je zanj pozdrav opravljen; torej le pazite drage dame, saj se nam roka včasih kar sama sproži v pozdrav, s tem pa se v arabskem svetu spravimo v veliko zadrego. Pri Francozih je ob poslavljanju in tudi ob sestankih v navadi stisk roke, ne glede na to, kako dobro se ljudje med seboj poznajo, trepljanje po hrbtu in drugih delih telesa pa velja za nevljudno.

Če se boste znašli nekje med poljskimi poslovneži, dame gotovo ne boste mogle ubežati pred poljubljanjem rok. Vendar to ni le njihova navada, saj poljubljanje rok spet prihaja v modo celo v zahodni Evropi in romantika še zdaleč ni pozabljena. Vedeti moramo le to, da se poljublja roke le v zaprtih prostorih, nikoli pa na ulici, na plažah in podobno. Če ste se odločili za tak korak in ste v večji družbi, morate poljub rok nameniti prav vsem damam in ne le samo eni, in to velja tudi pri navadnem rokovanju. Ko se približamo večji družbi in smo se odločili za rokovanje, moramo to storiti z vsemi prisotnimi in ne le z nekaj osebami, čeprav menim, da je veliko boljše pri večjih skupinah ljudi, da jih zaobjamemo le s pogledom in glasno pozdravimo.

Sicer pa so navade pri rokovanju sila preproste. Ponujeno roko stisnemo, ne predolgo in zmerno, pa vendarle čvrsto in trdno, tako da vlivamo občutek zanesljivosti. Verjetno nam je vsem zoprno rokovanje z ohlapno, po možnosti še prepoteno in mrzlo roko. Po drugi strani, kot smo že rekli, nikomur verjetno ni prijetno, če se naših rok poloti silak in nam skoraj polomi kosti in ne zna in ne zna odnehati. Stisk roke traja le sekundo, dve, pogledamo še v oči. Zelo neprimerno in skoraj neokusno je ujeti drugega v prijem, ki ne popusti, upira se nam pokrivanje sklenjenih rok s prosto roko ene od obeh oseb, temu pravimo licemerski stisk roke, in prav nič ni zanimivo, če nam kdo poda roko tako, kot bi črpal vodo iz vodnjaka z veliko muko.

Pravila igre v bontonu nam tudi narekujejo, da se vsaj v prostoru zahodne Evrope z isto osebo lahko rokujemo le dvakrat na dan. Rokovanje z drugo roko v žepu ali celo s cigareto v roki je znak slabe vzgoje in nespoštovanja do tistih ljudi, s katerimi se rokujemo. Ko že sedimo za pogrnjeno mizo in že vsi zagnano zajemamo iz krožnikov, je rokovanje skoraj neprimerno in zelo moteče, zato zadostuje le pozdrav tistih, ki so se mizi približali.

Kadar imamo na sebi rokavice in vidimo, da nas bo položaj pripeljal do rokovanja, mora moški vedno sneti rokavico, ženski pa bonton dopušča rokavico obdržati.

Dotik brez rokavice mi je veliko prijetnejši, saj ga ustvarimo s svojimi dlanmi iz njega pa lahko razberemo marsikaj o značaju osebe in o njenem odnosu do nas.