Kako podjetniški je svet?

Podjetniški zagon je v preteklem letu v primerjavi z nekaj prejšnjimi leti doživel padec za 25 odstotkov! Toliko manj ljudi se namreč usmerja na podjetniško pot. To je samo ena od provokativnih ugotovitev raziskave GEM 2002, četrtega poročila o stanju podjetništva v svetu, ki je izšlo sredi novembra.

Raziskavo GEM (Global Entrepreneurship Monitor ? Svetovni monitor podjetništva) so začeli leta 1999 v desetih državah, naslednje leto se je število udeleženih držav podvojilo, leta 2001 jih je bilo že 28, letos pa je zajela že 37 držav, med njimi tudi prvič Slovenijo. Zanimivo, afriške države se še niso pridružile projektu. (V Podjetniku smo avgusta 2001 poročali o raziskavi GEM 2000, letos marca pa o raziskavi GEM 2001 – šlo je za poročilo s podelitve priznanja Podjetnik leta, na katerem je o GEM poročal eden od vodij tega svetovnega projekta, Paul D. Reynolds z Babson Collegea iz ZDA.) Za zdaj so pred nami samo skupno poročilo in nacionalni poročili za Avstralijo in Novo Zelandijo. Sledila bodo še nacionalna poročila za vse udeležene države. Vodja slovenske skupine strokovnjakov dr. Miroslav Rebernik napoveduje zaključno nacionalno poročilo za Slovenijo za mesec februar. Prvič bomo njegove ugotovitve slišali na podelitvi priznanja Podjetnik leta.

Kaj meri GEM

GEM meri podjetniško dejavnost v pristnem smislu: zanima ga, koliko ljudi v nekem obdobju načrtuje ustanovitev podjetja ali vodi zelo mlado podjetje (staro največ 42 mesecev). Odstotek tako aktivnega prebivalstva, izražen kot delež od vsega prebivalstva, starega od 18 do 64 let, pomeni “skupni indeks podjetniške dejavnosti” ali z angleško kratico TEA (total entrepreneurial activity index). Ta indeks preračunajo na osnovi podatkov, pridobljenih z anketami. Udeležencev anket je – odvisno od velikosti države – od 1000 do 15.000.

Indeks TEA torej kaže podjetniško vrenje v določeni družbi in se od države do države precej razlikuje. Najnižji izmerjeni indeks je 3, in velja za Japonsko, Rusijo in Belgijo, kar pomeni, da se tu samo 3 odstotki odraslih oseb v starosti med 18 in 64 leti pripravljajo na podjetniško kariero oziroma so na njenem začetku; najvišji indeks pa je 18, ki velja za Indijo in Tajsko, kar pomeni, da tam kar 18 odstotkov aktivnega prebivalstva “dela” podjetniško kariero.

V tabeli 1 kažemo razpored držav od najnižjega do najvišjega indeksa TEA, vendar bi vas takoj radi opozorili na tabelo 2, v kateri so različne države s približno podobnimi indeksi razvrščene v skupine. Vidimo, da lahko vse udeležene države razporedimo v šest skupin:
- razvite azijske države, s povprečnim indeksom nekaj nad 4,
- vzhodnoevropske države, s povprečnim indeksom nekaj pod 5, kamor sodi tudi Slovenija,
- države Evropske unije in še štiri sorodne države s povprečnim indeksom okoli 6,
- države angleškega kulturnega in političnega vpliva, s povprečnim indeksom 10,
- latinskoameriške države s povprečnim indeksom okoli 14 ter
- azijske države v razvoju s povprečnim indeksom okoli 16.

Podjetniškega “vrenja” je v ZDA ali Avstraliji torej dvakrat toliko kot v Sloveniji; v Koreji, Argentini in ++ilu pa celo trikrat toliko. Zanimivo, da tako sodimo nekako v “standardni” krog držav, čeprav se velikokrat delamo, da smo povsem nekje drugje.

Ste prisiljeni biti podjetnik?

Leta 2001 so v raziskavi GEM prvič začeli ločevati med podjetništvom iz nuje in podjetništvom zaradi priložnosti. Podjetniki iz nuje naj bi bili tisti, ki so prisiljeni izbrati podjetniško kariero, ker drugače ne bi prišli do kruha. Podjetniki zaradi priložnosti pa so tisti, ki se gredo podjetništvo kot igro, kot užitek, kot preizkus svojih možnosti in interesov. Za svet kot celota velja, da dobrih 60 odstotkov podjetnikov deluje v iskanju priložnosti, slabih 40 odstotkov pa iz nuje. Razlike med posameznimi državami pa so velike. Na tabeli 1 je premica za TEA za vsako državo, razdeljena na podjetništvo zaradi priložnosti (na levi) in na podjetništvo iz nuje (na desni).

Najvišje vrednosti za podjetništvo zaradi priložnosti dosegajo Tajska, Indija in Zelandija (okoli 14), sledijo pa jim ZDA, Koreja, Islandija, ++ile in Mehika (okoli 9). Največje vrednosti za podjetništvo iz nuje dosegajo Brazilija, Argentina, Kitajska in ++ile (okoli 7), sledijo jim pa Indija, Koreja, Tajska in Mehika (okoli 3,5). Na vrhu lestvice po indeksu TEA (zdaj je jasno, zakaj se ta indeks imenuje “skupni”, saj združuje indeks, ki temelji na priložnosti, in indeks, ki temelji na nuji) so zato države z zelo različno “mešanico” obeh posameznih indeksov. Načelno je delež podjetništva zaradi priložnosti povsod višji (omenili smo svetovno povprečje 60 odstotkov), v ++ilu, Argentini, Braziliji in Kitajski pa podjetništvo iz nuje presega podjetništvo zaradi priložnosti.

Zakaj toliko poudarka na tej razliki? Zato, pravijo raziskovalci iz GEM, ker podjetniki, ki iščejo priložnosti, merijo višje: napovedujejo, da bodo več zaposlovali, veliko izvažali, ponudili prodoren proizvodni program itd. Medtem ko na primer samo 10 odstotkov podjetnikov iz nuje napoveduje, da bodo izvažali več kot 50 odstotkov svoje proizvodnje, jih med podjetniki iz priložnosti to napoveduje kar 80 odstotkov. Občutna razlika.

Prav podatki glede “nuje” in “priložnosti” so nekako siva cona, ki šele išče odgovore (primerjaj komentar Igorja Pavlina). Kaj vse vpliva na opredelitev, da si podjetnik iz nuje? Kot kažejo podatki, je tega podjetništva največ tam, kjer primanjkuje finančne podpore, izobraževanja in infrastrukture. Se da to primerjati med državami? Je nuja nekje isto kot nuja drugje? In žensko podjetništvo? Zakaj je pri podjetništvu zaradi priložnosti skoraj dvakrat toliko moških kot žensk (9,3 odstotki v svetovnem povprečju nasproti 4,9 odstotkov), pri podjetništvu iz nuje pa so skoraj izenačeni (4,2 nasproti 3,8).

Ko se začnemo poglabljati v podatke, se šele odpirajo vprašanja. Prav zato sestavljavci skupnega poročila napovedujejo, da bomo subtilne resnice o podjetništvu razumeli šele v nacionalnih poročilih. Nekaj več bomo torej zvedeli februarja.

Nekaj zanimivosti

V Sloveniji se 3,28 odstotkov prebivalcev pripravlja na ustanovitev novega podjetja, v mladem podjetju pa dela 1,53 odstotkov ljudi; naš skupni indeks TEA je torej 4,81, kar pomeni, da je na začetku (nove) podjetniške poti skupaj približno 58.000 ljudi.

V državah, ki sodelujejo v GEM, 286 milijonov ljudi začenja svojo podjetniško pot. Ker te države obsegajo 62 odstotkov svetovnega prebivalstva (in 92 odstotkov BDP!), je mogoče preračunati, da na vsem svetu 460 milijonov ljudi začenja svojo podjetniško pot.

Za vsakega novorojenega Zemljana nastanejo trije novi podjetniki (460 milijonov podjetnikov nasproti 135 milijonov rojstev).

Povprečni svetovni indeks podjetniške dejavnosti (TEA) je 8 odstotkov, preračunan samo na delovno silo pa 12 odstotkov.

Samo Belgija, Hongkong, Nizozemska in Singapur so države, ki jih imamo za uspešne, pa imajo nizke ravni podjetništva.

Vzhodna Evropa (s Slovenijo) obsega 5 odstotkov delovne sile v državah, ki jih je zajel GEM 2002, in samo 1 odstotek podjetnikov.

Vrhunec podjetniške dejavnosti sodi v starost med 25. in 44. leti.

Kar v 17. od 37. držav so ugotovili močan padec podjetniške dejavnosti iz leta 2001 na 2002. Najobčutnejši padec so ugotovili v Franciji (-57 %), Italiji (-42 %) in Japonski (-62 %).

Sedem odstotkov vseh podjetij, ki jih je zabeležila raziskava, upa, da je odkrila tržno nišo in da bo v njen odigrala pomembno vlogo. Sicer pa večina podjetnikov meni, da samo ponavljajo že obstajajoče posle.

Neformalni viri financiranja 10- do 20-krat presegajo uradno financiranje s tveganim kapitalom.

Tri četrtine podjetij so družinska podjetja.

Višje stopnje podjetniške začetne dejavnosti se čez dve leti pokažejo v višjem BDP.

V razvitih državah višja zaposlenost žensk v “starem” gospodarstvu pomeni nižjo podjetniško dejavnost, v nerazvitih državah pa višjo podjetniško dejavnost. Narobe svet.