Kako najdemo pravo franšizo

Franšiza skozi oči klasičnih podjetniških teorij velja skoraj za izdajo pravega podjetništva. Franšizojemalec naj bi tako rekoč vse dobil na krožniku: znamko, znanje, »garmina za poslovanje« (franšizni priročnik), vsakovrstno pomoč franšizodajalca, kadar jo potrebuje, zmanjšano poslovno tveganje. Hkrati naj bi bil franšizojemalec neka vrsta uslužbenca, ki ga nadzira franšizodajalec.

 

V praksi večina omenjenih mehanizmov ni tako popolna. Naložba v »nakup posla« franšizojemalca je podvržena večjemu tveganju, kot bi rekli na prvi pogled, a različno pri franšizah različne kakovosti in prilagodljivosti na drugačna okolja. Tudi vztrajnost in ustvarjalnost pri tem navadno nista samo podrejeni sledenju navodil v priročniku, pogodbi in samopašnemu franšizodajalcu. Veliko franšizodajalcev v Sloveniji namreč pričakuje od kandidata za nakup franšize tudi znatne izkušnje s samozaposlitvijo, na drugem mestu v raziskavi pred nekaj leti pa je bila tudi ustvarjalnost, zatem pa že kar nekaj tehničnega znanja.

 

Motivacija za nakup franšize torej vsekakor ni zgolj v pomanjkanju dobre podjetniške ideje. Seveda gre na prvem mestu lahko za to, da se kandidat ne čuti dovolj zrelega za popolno samostojnost pri teku čez birokratske ovire in za soočanje s pomanjkanjem finančnih mehanizmov za samostojno podjetništvo. Pogosto se dogaja, da se je bodoči franšizojemalec naveličal dela za delodajalca, ki ga slabo plačuje ali tudi šikanira, tako delo mu je postalo stresno, nezanimivo ali tudi premalo samostojno. Med kandidati za nakup franšize niso le nezaposleni ljudje z nekaj denarja za plačilo pristopnine, ampak so med njimi tudi še delujoči ali do nedavna delujoči zdravniki, oficirji, uradniki, menedžerji, a tudi samostojni podjetniki.