Kako konkurenčna je Slovenija?

V zadnjih letih tudi v Sloveniji zelo pozorno prisluhnemo poročilu o konkurenčnosti držav, ki ga objavi Inštitut za razvoj menedžementa (IMD) iz švicarske Lozane. Lestvico mednarodne konkurenčnosti inštitut objavi sredi maja, nekoliko kasneje pa tudi podrobna nacionalna poročila. Podatki, ki jih objavljamo, so iz letošnjega poročila, nekaj lestvic pa je iz nove knjige Stephana Garellija, ki je vodja te raziskave (predstavitev knjige je pravzaprav uvodni tekst v tokratni Izziv).  

Letos je v lestvici razvrščenih 61 držav in regij. Da, nekatere regije so tako močne, da se želijo primerjati kar z lastno državo v celoti oziroma z drugimi državami in regijami. Naj med regijami naj omenimo Bavarsko, Lombardijo in Ile-de-France (pariška provinca). Mimogrede, če se v lestvici pojavlja 61 držav ali regij, pomeni, da gre za podatke iz letošnje raziskave; če jih je pa 60, so podatki iz Garellijeve knjige oziroma lanske raziskave (v zadnjem letu se je namreč raziskavi pridružila Hrvaška).    

Temeljni dejavniki in lestvice konkurenčnosti 

 

Bistvo Garellijevega prijema je v tem, da je po njegovem mnenju konkurenčnost posledica sodelovanja in sovplivanja številnih dejavnikov. Ti so razdeljeni v štiri skupine:
- gospodarska učinkovitost (gospodarski kazalniki),
- učinkovitost države (prispevek države k ustvarjanju ugodnih razmer za poslovanje),
- poslovna učinkovitost (različni dejavniki, vključno z menedžerskimi znanji, ki določajo uspešnost podjetij) ter
- infrastruktura (od klasične »betonske«, do sodobne – znanost, zdravstvo itd.).