Kako do zmagovalnega podjetništva

Avtor: Jaka Vadnjal | Objava: 11.04.2005

Preverjamo formulo podjetnika leta dr. Aleša Štrancarja z modrostjo evropske staroste tveganega kapitala.


Jaka Vadnjal

Prvega februarja je EVCA – Evropsko združenje tveganega kapitala v Bruslju organiziralo že drugi posvet, namenjen vsem, ki imajo na ravni nacionalnih vlad možnosti vplivati na ustvarjanje okolja, ki naj bi spodbudilo tudi zasebno vlaganje v Evropi. Stroka tveganega kapitala že vrsto let ne obravnava več ozko kot eno od tehnik financiranja podjetniških projektov, ampak kot podjetniško zgodbo, kjer skupaj z roko v roki delata ideja in kapital za uresničitev skupne podjetniške priložnosti. Skupaj zmagujeta ali skupaj izgubljata. Seštevek zgodb, v katerem je več zmagovalnih kot tistih o poražencih, prinese veliko zgodbo o uspehu na nacionalni ravni. Tako preprosto je to.   

Vremenarji koristnejši od makroekonomistov? 

Na omenjenem posvetu v Bruslju je bilo med odmorom slišati kar nekaj duhovitih domislic na račun makroekonomistov, saj je v kar nekaj predstavitvah kar pokalo od »odstotkov BDP-ja«, rasti brezposelnosti, rasti produktivnosti kot konkurenčnosti v skladu z Lizbono ... »Z vsem spoštovanjem do teh fantov, ki znajo delati take krasne analize,« je hudomušno komentiral Anglež, ki letno obrne stotine milijonov funtov, evrov, dolarjev in jenov, »toda meni za posle bolj koristi redno spremljanje vremenskih napovedi, ker se lahko nanje sam ustrezno odzovem in se prav oblečem.« Neki sivolasi gospod je pripomnil, da je v Evropi očitno čas makroekonomistov, a da to pride vsake toliko, predvsem takrat, ko so na vidiku odločitve in so potrebni izračuni. Neformalno omizje s hodnika je na koncu sprejelo sklep, da makroekonomisti sicer nikakor niso škodljivi, razvojno pozornost pa je vendarle treba usmeriti na mikronivo, predvsem na razvoj novih podjetij.   

»Športna« ekipa za razvoj podjetništva 

V tem duhu je svoj nastop začel tudi eden od starost evropske scene tveganega kapitala Hermann Hauser. Kot izrazit praktik, ki najbrž ni napisal nobene knjige, še članka ne, je primerjal uspešno gospodarstvo, ki temelji na podjetništvu, z ekipo, ki nastopa v kolektivnem športu. Če kateri od članov ekipe zataji ali je celo izključen, morajo drugi garati toliko bolj, vendar se redko zgodi, da bi ga lahko v celoti nadomestili, kar pomeni veliko prednost za nasprotno ekipo. Športna ekipa za razvoj podjetništva ima po Hauserjevih izkušnjah pet članov:

(1) izjemne tehnologije in znanje, ki večinoma nastaja na univerzah;
(2) izkušeni podjetniki, vajeni prepoznavanja poslovnih priložnosti in sposobni ustvarjati podjetja nad ravnijo »small is beautifull«;
(3) nacionalne vlade, ki zagotavljajo pravo okolje za razvoj podjetništva;
(4) tvegani kapitalisti, pri katerih je ravno tako kot kapital ključno strateško svetovanje; in
(5) velika podjetja, ki z uporabo inovativnih razvojnih rešitev iz malih podjetij in tudi vlaganjem vanje dodajo ključen člen v verigo: široka, morda globalna razpršitev produkta lahko zadovolji prav vse omenjene igralce, če je celotno okolje prav naravnano. Spodbudno kimanje prisotnih in bučen aplavz na koncu Hauserjeve predstavitve je kazalo na to, da mu ne gre oporekati.   

Vrhunsko moštvo slovenskega podjetnika leta 

Kako prav je imel, se je pokazalo na podelitvi Podjetnik leta. Že primer zmagovalca Aleša Štancarja lahko preverimo skozi prizmo igralcev športne ekipe. Izjemne tehnologije: nedvomno da. Podjetnik: nedvomno da, sicer bi ostal raziskovalec v kakšnem laboratoriju in zbiral točke s konferenc, da se habilitira in nekoč postane profesor. Država: ja, dr. Štancar, kot kaže, ni človek, ki bi kritiziral, zato je kritiko obrnil v poziv vladi, naj uredi okolje. Če to reče tak človek, mora biti nekaj na tem. Tvegani kapital: nedvomno da, saj je že v podjetju, očitno bo še vstopal. Velika podjetja: nedvomno da, žal ali tudi ne smo slišali podatek, da dr. Štancar kar 95 % vsega kar naredi, izvozi. Kupci so očitno zunaj, večji del dodane vrednosti njegovih izdelkov se preliva po planetu. Vprašanje za vse udeležene igralce bi seveda bilo, kako večji del te dodane vrednosti zadržati in razpršiti v Sloveniji. Anajbrž je to že druga faza, v prvi je morda ključno to, da ugotovimo, da Hauserjeva formula drži in da jo je v njej najslabše odnesla naša država, ki so jo omenjali in pozivali skoraj vsi govorci.   

Majhen korak za premiera ... 

Že udeležba predsednika vlade na prireditvi, kot je Podjetnik leta, je bila na neki način prelomna, saj je to po mojem spominu prvič, da se je katerikoli premier spozabil priti v družbo malega podjetništva. Majhen korak za predsednika vlade, velik korak za vse, ki že leta delamo v podjetništvu ali za podjetništvo. Ključna v njegovem govoru pa je bila nekoliko samoironična ugotovitev, ki je šla nekako takole: »Po treh mesecih vladanja nisem več prepričan, da je tako enostavno odpraviti administrativne ovire.« Prvovrstni, rahlo samoironični (kar bo Bergsonu kaže na duhovitega človeka) spust s piedestala vladarja v razumevanje krute realnosti.  

Profesor Noam Chomsky, verjetno eden največjih nekonformističnih mislecev današnjega časa, večni disident in nasprotnik vladajočih elit, nekje pravi, da je ključen problem birokratsko-administrativnega aparata, ki greni življenje ljudem po vsej celini, v razumevanju njegove strukture. Ta namreč ni hierarhična, kot pogosto mislijo reformisti, ampak viralna. Širi se namreč kot virus, brez nadzora, in torej tudi v veliki meri neodvisno od vladajoče politične opcije. Zdravila večinoma ni, je lajšanje in je preventiva, predvsem v smislu povečevanja odpornosti tistih, ki jih virusi napadejo, v naši primerjavi torej vseh tistih, ki imajo v rokah moč greniti življenje podjetnikov.   

Kako proti birokratskemu virusu? 

Dobrohotni načrti vlade za spodbujanje podjetništva morajo biti nujno povezni z vsesplošno promocijo podjetništva in podjetnikov, ki jih moramo začeti prepoznavati kot narodne junake in ne kot zajedavce družbe. Vsi, ki imamo to možnost, jim moramo vrata odpirati, ne pa se pred njimi zapirati. Omogočiti jim moramo, da bodo svojo energijo uporabljali za tisto, v čemer so morda na svetovnem vrhu, ne pa za premagovanje ovir, ki jih postavljajo tisti, ki so v »službi naroda« in jih je napadel birokratski virus, ne glede na to, kateri politični opciji pripadajo. Vlada lahko po svoji formalno-hierarhični poti lahko stori veliko, vsekakor pa ne vsega, saj predsednik vlade in ministri fizično ne morejo nadzirati vsakogar, ki ima možnost kak dokument znova in znova prestavljati na dno svojega predala. Vlada ima torej čudovito priložnost, da uredi formalnosti (kar je seveda tudi izjemno kompleksen projekt). Hkrati naj sklene partnerstvo z javnimi in zasebnimi ustanovami, posamezniki, akademsko sfero, pedagoškimi delavci in vsemi drugimi, da se skupaj z mediji lotimo spreminjanja vsesplošne podjetniške kulture, ki je v Sloveniji, tako raziskava GEM na primer, na zaskrbljujoče nizki ravni. O teh stvareh je nujno, vsak dan, na vseh ravneh, govoriti, pisati, kazati dobre zglede in tudi razkrinkati slabe. Anomalije namreč od znotraj razkrajajo vsako družbo in, tako profesor Chomsky, propaganda je že, če o njih molčimo.  



»Člani športne ekipe«, ki skupaj tekmujejo za razvoj podjetništva:  

·        Izjemne tehnologije, ki večinoma prihajajo iz univerzitetnih laboratorijev
·        Podjetniki z izkušnjami glede prepoznavanja poslovnih priložnosti
·        Država, ki naj zagotovi pravo okolje
·        Tvegani kapital, kjer je poleg kapitala ključno strateško svetovanje podjetjem
·        Velika podjetja, ki so ključni porabnik teh razvojnih produktov 

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *