Kako do zares podjetne Slovenije

Združenje podjetnikov Slovenije praznuje deset let obstoja v zelo zanimivem času, ko se je prvič po letu 1945 zares zamenjala oblast. Ocenjujem namreč, da se socialistično razmišljanje in delovanje (države in posameznikov) ni končalo leta 1990 s formalno uvedbo demokracije, temveč šele oktobra 2004 z zmago desnosredinske politične usmeritve.  

Skoraj šestdesetletna vladavina levice na Slovenskem (menim, da kratka obdobja, ko je po osamosvojitvi vladala desnica, niso bila dovolj za resne miselne preskoke) je v vse pore državnih ustanov vnesla razmišljanje in skrb o tem, kako bomo delili družbeni proizvod. Skoraj šestdeset let se je veliko “strokovnjakov” in ustanov ukvarjalo s tem, kako čim bolj “pošteno” deliti, namesto da bi se ukvarjali s tem, kako ustvariti. Deliti bomo že znali, če bomo prej ustvarjalni in bomo ustvarili nove materialne in nematerialne dobrine. Tudi kot neprofesionalni župan občine Lenart ne vidim veliko težav, kako proračunski denar, zbran od davkoplačevalcev, razdeliti, večja težava se mi zdi, kako v občini ustvariti take razmere, da bodo ljudje lahko čim več ustvarili.

Nova oblast ima zato enkratno priložnost (priložnost se sliši prav podjetno), da pokaže temeljno zgodovinsko razliko med levico in desnico: Levica se ukvarja s prerazdeljevanjem, desnica pa z ustvarjanjem. In zelo si želim, da bi ji uspelo to razliko prikazati z učinki, dejanji in ne le z besedami.

Vse raziskave doslej (dr. Miroslav Rebernik, Ekonomsko–poslovna fakulteta Maribor) so pokazale, da je največji zaviralec gospodarskega razvoja in ustvarjanja večjega DBP-ja prav država. Zato je zanimivo, da nekateri govorijo o zgodbi o uspehu ob dejstvu, da imamo nekajkrat nižji DBP in standard kot naše bližnje oziroma daljne sosede. Natančno se ve, da je za slabo stanje v podjetju odgovoren direktor, na ravni države pa bi radi nekateri to odgovornost prevalili na prebivalce.   

Kaj pričakujemo podjetniki od nove vlade 

Od nove vlade zato gospodarstveniki oziroma podjetni posamezniki in Združenje podjetnikov pričakujemo: 

1. ZMANJŠANJE BIROKRACIJE NA VSEH RAVNEH  

Število ministrstev naj prilagodi nam primerljivo velikim državam. Švica ima pet milijonov prebivalcev in sedem ministrstev, Avstrija ima osem milijonov prebivalcev in deset ministrstev. Glede na velikost Slovenije bi bilo primerno imeti sedem ministrstev ali manj, zdaj pa jih imamo šestnajst.  

Uvedejo naj preprosti standard: na tisoč prebivalcev sme biti zaposlen en delavec upravne enote in en delavec občine.  

Slovenska država je preinstitucionalizirana. Za eno področje imamo preveč ustanov, zato jih je treba ukinjati. Državne in paradržavne ustanove porabljajo proračunski denar za svoje delovanje, zato zmanjkuje denarja za razvoj in nove naložbe.  

Množica nepreglednih predpisov onemogoča normalno življenje posameznikov in delovanje gospodarskih družb, zato je treba zmanjšati število predpisov in jih poenostaviti. Mnogi predpisi za isto področje so si celo v nasprotju. Na tem področju nam ne sme biti zgled Evropa, ki je preveč zbirokratizirana in toga, zaradi česar tudi izgublja konkurenčni boj z ZDA in drugimi razvitimi državami.  

2. ZMANJŠANJE DAVKOV 

Zelo draga država in obsežna državna administracija zahtevata visoke davke, zato je z zmanjšanjem birokracije in nepotrebnih stroškov mogoče zmanjšati tudi davke, in sicer:  

-       20-odstotno stopnjo DDV-ja v štirih letih postopno na 16-odstotno,
-        8,5-odstotno stopnjo DDV-ja v štirih letih na 6-odstotno,
-       obremenitve bruto plač zmanjšati na 30 odstotkov z zavezo delodajalcev, da se pridobljena razlika izplača v neto prejemek delojemalcev oziroma delavcev,
-       povečati davčne olajšave za naložbe. 

Ves javni sektor (zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, kulturo in drugo) mora postati učinkovit, na novo je treba določiti standarde, dovoliti zasebne pobude in število zaposlenih zmanjšati za 30 odstotkov (po Parkinsonovem zakonu vemo, da je to mogoče).   

3. SPREMEMBO DELOVNE ZAKONODAJE  

Delovna zakonodaja naj temelji na izkušnjah najhitreje razvijajočih se držav, ne pa na miselnosti utemeljiteljev socialističnega družbenega reda.  

Delo je temelj vsakega posla, naj bo temelj materialnega standarda in izvor vsega bogastva. Neki mislec je dejal: Izobrazba pokrije velik del zemlje, vendar je ne obdela. Žal velika večina ljudi neha iskati delo takoj, ko ga najde. V zadnjem času se veliko govori o spremembi delovnega tedna. Menim, da bi dosegli več, če se ne bi ukvarjali z delovnim tednom, temveč z delom samim. Manj ljudi je izčrpanih od dela kot od izogibanja delu. Prava varnost je resnično v delu.   

4. ODPRAVO MONOPOLOV JAVNOGOSPODARSKIH IN KOMUNALNIH PODJETIJ 

Monopoli povzročajo visoke cene in manj kakovostne storitve. Sistem predpisov in zakonodaje je povzročil v Sloveniji monopolni položaj na mnogih področjih, kar plačujemo davkoplačevalci prek visokih cen. Korupcijski odnosi, nejasne povezave ter prevelika osebna vpletenost politikov v javni gospodarski sektor so najopaznejši na naslednjih področjih: 

-       okoljevarstveno področje, zlasti ravnanje s komunalnimi odpadki oziroma odvažanje smeti;
-       kanalizacijski sistemi in gradnje čistilnih naprav;
-       gospodarjenje s prostorom in prostorsko načrtovanje. 

Področje ravnanja s komunalnimi odpadki je že tako monopolno, da pravilnik določa tudi tak pogoj, da se lahko koncesija za pobiranje odpadkov podeli le nekomu, ki se s tem ukvarja že najmanj tri leta. To pomeni, da vstop novih gospodarskih družb za izvajanje teh storitev ni mogoč in da ta predpis varuje sedanje izvajalce pred novimi konkurenti. Posledica so visoke cene teh storitev in ustvarjanje dodatnega dobička, ki se posredno preliva v korist političnim strankam in političnim botrom, ki so omogočili sprejetje takih predpisov.  

Predpise za to področje pa tako ali tako pišejo posamezniki, ki so lastniki monopolnih podjetij ali so v njih zaposleni. 

Takih primerov je veliko, nanje smo že opozarjali, vendar nas doslej vlada ni slišala. Upamo, da nas bo naslednja.   

5. DECENTRALIZACIJO DRŽAVE  

Decentralizacija države na vseh ravneh je nujno potrebna zaradi zmanjševanja stroškov, spremenljivosti, gospodarnosti in večje preglednosti.  Ministrstva naj imajo sedež in administracijo v večjih slovenskih mestih:

1. ministrstvo za kmetijstvo – Murska Sobota,
2. ministrstvo za gospodarstvo – Maribor,
3. ministrstvo za kulturo, šolstvo, znanost in šport – Ptuj,
4. ministrstvo za okolje in prostor – Celje,
5. ministrstvo za promet – Koper,
6. ministrstvo za zdravstvo – Novo mesto,
7. druga ministrstva – Ljubljana.  

Občinam je treba povečati pristojnosti predvsem pri izdaji gradbenih dovoljenj in gospodarjenju s prostorom ter povečati delež dohodnine s sedanjih 35 odstotkov na 70 odstotkov.. Pomembne funkcije v državi naj prevzamejo izobraženi in izkušeni posamezniki, ki imajo pomembne dosežke pri delu v gospodarstvu, ne pa kot zdaj, ko vodijo posamezne resorje sicer akademsko izobraženi ljudje, a brez vsakršnih izkušenj. Temu so primerni tudi učinki in ukrepi. Nova vlada bo imela izvrstno priložnost, da dokaže, da so za resnični uspeh potrebni zanje oziroma izobrazba, izkušnje, vizija in trdo delo, ki temelji na poštenosti. Drugačno ravnanje prinaša dolgoročno neuspeh, kot ga je doživela sedanja vlada. 

Ob teh predlogih, ki jih naslavljam na novo vlado, pa si podjetniki želimo tudi spremembe Gospodarske zbornice.

Združenje podjetnikov deluje v okviru Gospodarske zbornice, ki je ustanovljena in financirana na podlagi zakona. Ob potrebnih spremembah na vseh področjih GZS ni izjema. Želimo si, da bi lahko v prihodnje učinkoviteje uveljavljali vlogo gospodarskih družb – ne glede na velikost – na vseh ravneh odločanja in sprejemanja predpisov in dogovarjanj z vlado o temeljnih pogojih za dobro gospodarjenje.