Kako do vpliva delodajalcev

Socialni dialog je gotovo eno od pomembnejših evropskih načel. K sreči ga priznava tudi Slovenija - te dni praznuje desetletnico Ekonomsko-socialni svet, na katerem se ob sodelovanju države srečujejo delodajalci in delojemalci.  

Desetletnico pa praznuje tudi Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije - se pravi eden od partnerjev v socialnem dialogu, ki, kot pove sam naslov združenja, zastopa del delodajalcev v Sloveniji. Predstavniki združenja so sodelovali pri sprejemanju sistemskih zakonov, kot sta Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v preteklem letu pa je bil največji uspeh podpis Socialnega sporazuma za obdobje 2003-2005.

Predstavniki združenja pa so aktivni tudi v drugih tripartitnih telesih, kot so upravni odbor ali skupščina Zavoda RS za zaposlovanje ter Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in tudi drugod.  

To je pravi način, na katerem se gradi družba, v katerem kapital in delo pojmujemo kot partnerja in ne kot nasprotnika. Zanimivo je, da je ena od zahtev Mednarodne organizacije dela ta, da so organizacije, ki zastopajo delodajalce, ustanovljene na prostovoljni osnovi - tako kot je prostovoljno članstvo v sindikatih. Delodajalske organizacije s prostovoljnim članstvom so v Evropi glavni nosilci socialnega dogovarjanja na strani delodajalcev.  

Danes pri nas v socialnem dialogu sodelujeta tudi zbornici, ki imata obvezno članstvo, vendar je končni cilj ureditev razmer po evropskih standardih. Čakamo na Zakon o kolektivnih pogodbah, ki bo med drugim uredil tudi ta vprašanja in določil prehodno obdobje oziroma rok, do katerega naj zbornici še sodelujeta v kolektivnem dogovarjanju.  

Dejstvo je, da sta danes zbornici s svojim znanjem in izkušnjami glavni nosilec socialnega dogovarjanja na strani delodajalcev. Združenje podpira prehodno obdobje, saj prostovoljne delodajalske organizacije še niso dovolj močne, da bi same zastopale interese delodajalcev nasproti številnim sindikatom oziroma zvezam sindikatov in državi.  

Zbornici pa naj bi tudi po prehodnem obdobju ostali članici Ekonomsko socialnega sveta - to je običajno tudi v drugih državah EU. Vendar naj bi se umaknili iz kolektivnega dogovarjanja (sklepanje kolektivnih pogodb in politika plač), saj gre v tem primeru za prostovoljno pogodbeno razmerje med dvema strankama, v katero zbornici z obveznim članstvom ne sodita.  

Upamo, da se tudi v zbornicah zavedajo pomena delodajalskih združenj in da bodo pomagale pri krepitvi vloge prostovoljnih delodajalskih organizacij. Vloga tako Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije kot Združenja delodajalcev Slovenije pa je odvisna tudi od podpore delodajalcev. Združenje delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije ima trenutno okrog 4000 članov. Število članov že nekaj let stagnira. Tudi zaradi tega mora združenje v prihodnosti še več napora vložiti v pridobivanje novih članov in prepoznavnost združenja, slednje predvsem med delodajalci samimi. A tudi sami delodajalci bi se morali bolj zavedati pomena organizacije, ki v njihovem imenu odloča o najbolj pomembnih vprašanjih, ki izvirajo iz funkcije delodajalca.  

Vemo, da mednarodne analize kažejo, da državno oziroma družbeno okolje v Sloveniji ni naklonjeno razvoju podjetništva. In kako naj delodajalci dosežejo na tem področju večje premike, da se bodo lažje ohranila dobra podjetja in da bodo lažje nastala nova podjetja? Tudi z razpravami na Ekonomsko-socialnem svetu in s stališči, ki jih na njem izražajo delodajalci prek svojih zastopnikov - delodajalskih združenj.