Kako do tveganega kapitala (I.)

Če ste podjetnik ali imate ambicijo to postati, se verjetno ubadate tudi z vprašanjem, kako priti do sredstev, ki vam bodo pomagala uresničiti poslovno zamisel. Predstavljajte si: obstaja kapital, ki ga lahko pridobite in vam ga ni treba vrniti. Še več: tudi če vaša poslovna zamisel propade, sami za izgubljeni kapital ne boste odgovarjali! Sprašujete se, ali je to mogoče. Zagotavljam vam, da je. V nekaj nadaljevanjih vam bom pojasnil, kako lahko pridete do takega kapitala. Da ne bo pomote: do kapitala lahko pridete, vendar to nikakor ni lahko!

Tvegani kapital - kaj je to?

Za mednarodno uporabljeni pojem venture capital se je v Sloveniji udomačil izraz tvegani kapital. Ta prevod še zdaleč ne ponazarja celotnega pomena. V izvornem izrazu venture se poleg "tveganja" skriva še najmanj tolikšna mera "priložnosti" (glej okvirček).

Tvegani kapital je lastniški kapital, ki ga ustanove, kot so skladi tveganega kapitala, ali premožne osebe - poslovni angeli - vlagajo v mlada, inovativna podjetja ali v poslovne zamisli posameznikov oziroma skupin. Za ta vložek pridobijo lastniški delež v obstoječem podjetju ali v podjetju, ki se ob naložbi na novo ustanovi. Vložena sredstva omogočijo uresničitev poslovne zamisli in hitro rast podjetja.
Pri tem vlagatelji tveganega kapitala ponavadi igrajo aktivno vlogo: podjetje pri razvoju spremljajo in mu omogočajo profesionalno podporo na različnih področjih. Dajalci tveganega kapitala vlagajo namreč z enim samim ciljem: svoj lastniški delež po treh do petih letih prodati in pri tem realizirati nenavadno visok donos na vloženi kapital.

Raziskave po svetu ugotavljajo, da podjetja, v katerih je tvegani kapital, hitreje rastejo in so veliko uspešnejša.

Skladov tveganega kapitala je po svetu na tisoče. V Sloveniji so bili oziroma so trenutno aktivni štirje, eden pa je v ustanavljanju. Število poslovnih angelov po svetu ni znano, verjetno pa gre v stotisoče. Tudi pri nas je bil lani s pomočjo revije Podjetnik ustanovljen prvi klub poslovnih angelov. Vendar je do dejanskega trga tveganega kapitala v Sloveniji, trga, ki bi bil opredeljen z mehanizmi ponudbe in povpraševanja ter vseh spremljajočih storitev, pot še zelo dolga.

Možnosti financiranja

Kako lahko mlado podjetje ali posameznik financira svoj poslovni namen ali rast podjetja?

"Family, friends and fools" (družina, prijatelji in norci): V začetni fazi je to najbolj razširjena oblika financiranja. Sklepajo se neformalni ali formalni dogovori o vračanju posojenih sredstev. Včasih dajalci kapitala vstopijo kot solastniki v podjetju. "Fools" so seveda tisti, ki sredstva vlagajo lahkomiselno in vloženega denarja ne vidijo nikoli več.

Banke in druge finančne ustanove: To je najobičajnejša oblika financiranja. Gre za dolžniški kapital, ki ga morate postopno in z določenimi obrestmi vračati. Velikokrat ravno tedaj, ko je to najmanj primerno - v obdobju intenzivne rasti podjetja.

Država in razvojni skladi: Od države lahko pridobite nepovratna sredstva ali ugodne kredite. Lahko sodelujete tudi pri različnih programih za podporo podjetništvu, malemu gospodarstvu, razvoju regij in podobno. Postopek pridobivanja sredstev je pogosto zapleten in dolgotrajen. Dodeljene vsote so ponavadi majhne in same ne zadoščajo za izpeljavo poslovne zamisli. Je pa to vsekakor dobrodošla pomoč. Seveda, če se vam uspe prebiti skozi gozd administrativnih zahtev.

Neposredne naložbe industrijskih partnerjev: Te ponavadi pridejo v poštev, če že dobavljate določene storitve ali izdelke poslovnim partnerjem. Če jih navdušite za "sodelovanje", se pogosto odločijo za finančno podporo določenemu projektu. S tem pogosto postanete odvisni od partnerja in določen izdelek ali storitev težko tržite drugim.

Skladi tveganega kapitala: Najpogostejši so "neodvisni" skladi tveganega kapitala. Neodvisni zato, ker nalagajo sredstva, ki so jih pridobili od več institucionalnih vlagateljev v upravljanje. Veliko pa je skladov tveganega kapitala bank, mednarodnih finančnih ustanov in ne nazadnje tudi industrijskih organizacij. Slednji so se začeli pojavljati tudi pri nas.

Poslovni angeli: To so premožni posamezniki, ki so že ustanovili ali celo prodali eno ali več lastnih podjetij. Poleg vloženega kapitala mladim podjetjem ponujajo tudi aktivno podporo, ki temelji na njihovih znanjih, izkušnjah ter poslovnih in osebnih povezavah. Vložki so praviloma manjši in ne zadoščajo za uresničitev poslovne zamisli.

Primerjava s klasičnimi oblikami financiranja

Prednosti in izzivi financiranja prek bank in drugih finančnih ustanov so vam verjetno dobro znani. Zato bomo možnost financiranja s tveganim kapitalom primerjali ravno z njegovim nasprotjem: bančnim dolžniškim financiranjem.

Banke pogosto financirajo uveljavljena podjetja. Pri tem trga in industrijske panoge, v katerem dolžnik deluje, ponavadi ne poznajo. Cilj banke je svoj vložek primerno, seveda večkratno, zavarovati in posojena sredstva pridobiti nazaj. Seveda skupaj z zanimivimi obrestmi. Čim dlje traja dolžniški odnos, tem boljše. Pred podelitvijo kredita banka podjetje bolj ali manj temeljito preveri. Pri tem se močno opira na "preteklost", torej na dosedanje poslovanje, bilance, prilive in uspešnost poslovanja. S tem si pridobi sliko, kakšno je bilo podjetje pred letom ali več. Možnosti poslovanja in poslovne priložnosti je ponavadi ne zanimajo preveč. Prav tako ne postavlja nobenih zahtev, kako se bo denar, ki ga posodijo, uporabil. Podpora pri razvoju podjetja je minimalna ali pa je sploh ni. Možnosti nadzora poslovanja dolžnika s strani banke so zelo omejene.

Pri skladih tveganega kapitala je položaj povsem drugačen. Velikokrat vlagajo v podjetja, ki nimajo "zgodovine". Včasih podjetje še ne obstaja in se bo ustanovilo šele ob naložbi. Jasno je, da je relevantnost obstoječih bilanc in izkazov, če ti obstajajo, zelo omejena. Skladi tveganega kapitala industrijske panoge, v katerih podjetje deluje ali bo delovalo, dobro poznajo, ali pa si morajo znanje pridobiti. Poudarek pri procesu odločanja o naložbi je v prihodnosti, v poslovnih priložnostih pri razvoju tržnih segmentov. Tako je temelj za vrednotenje podjetja, ki skupaj z višino vložka določa podjetniški delež, ki si ga sklad pridobi, prihodnost podjetja in panoge. Svoj kapitalski vložek hočejo skladi razmeroma hitro, v treh do petih letih oplemenititi. Ne z dividendami, temveč s prodajo deleža industrijskemu partnerju ali, v najboljšem primeru, z odhodom podjetja na borzo. Skladi podjetje pri razvoju intenzivno spremljajo, ga podpirajo in tudi nadzorujejo. Do dokončne prodaje ali odhoda na borzo gre podjetje ponavadi skozi nadaljnje kroge naložb.

Kdaj naložba tveganega kapitala

Tvegani kapital lahko vstopa v podjetje v vsem njegovem življenjskem ciklusu: od "predembrionalne" faze do tik pred vstopom na borzo. Vsaka faza v razvoju podjetja ima svoje značilnosti. Zato so tudi pogoji za vstop tveganega kapitala različni. Na splošno velja: čim bolj razvito je podjetje, tem "dražji" je vstop. Ker za vse faze v slovenščini še ni ustreznih prevodov, bom na prvem mestu uporabljal mednarodno uveljavljene izraze.

Semenska faza (angl. seed financing): Predmet vlaganja je poslovni namen, ki velikokrat še ni umeščen v določen poslovni subjekt. Tako se pogosto podjetje z naložbo šele ustanovi. Značilno je, da v to fazo največkrat vstopajo (poleg "family, friends and fools") poslovni angeli, skladi tveganega kapitala pa redkeje. Vložena sredstva se ponavadi porabijo za raziskave in razvoj začetnega poslovnega koncepta. Na nekaterih naprednih trgih, recimo v Izraelu ali v Avstraliji, država v tej fazi krepko pomaga (bodočim) podjetnikom. Omogoči jim začetek poslovanja v inkubatorjih in jim dodeli razne ugodnosti, tudi nepovratna denarna sredstva.

Začetna faza ali start up: Podjetje je ponavadi že ustanovljeno, vendar izdelek ali storitev še nista popolnoma razdelana in se tako še ne tržita. Ker ni prihodkov, podjetje posluje z veliko izgubo. Vendar pa je smer razvoja že začrtana in mejniki, na primer začetek pozitivnega tekočega poslovanja (break even), določeni. V tej fazi vstopajo nekateri skladi tveganega kapitala, predvsem pa poslovni angeli.

Zgodnja faza ali angl. early stage: To fazo označuje dejstvo, da je razvoj izdelka ali storitve že končan. Dodatna sredstva so potrebna za marketing, razvoj prodajne mreže in zagon proizvodnje. Podjetje še ne posluje z dobičkom. To je faza v življenjskem ciklu podjetja, kjer skladi tveganega kapitala najraje vstopajo. Za poslovne angele pa je vstop velikokrat že predrag.

Faza rasti (angl. expansion): Podjetje ne posluje več z izgubo. Razvojni programi se nadgrajujejo, obseg poslovanja se širi. Osvajajo se novi distribucijski kanali in geografska področja. Rast podjetja je še vedno zelo strma, do 100% na leto. Pojavljajo se že prve priložnosti združevanja ali prve ponudbe za odkup podjetja. Vstop v podjetje v tej fazi je za nekatere manjše sklade že predrag, vendar zelo obetaven. Obeti za hiter izstop - skozi prodajo ali odhod na borzo - so že konkretni.

Odkup s strani managementa (buy in in buy out): Podjetje dobro posluje, a rast ni več tako intenzivna kot na začetku. Celoten potencial razvoja se v sodelovanju z obstoječimi lastniki ne more realizirati. Vodstvo podjetja ali zunanji management zato skupaj s skladi tveganega kapitala odkupi en del ali celoten delež lastnikov. Namen nakupa je velikokrat načrtovana sprememba v strategiji poslovanja ali priprava na prodajo strateškemu industrijskemu partnerju.

V kaj v svetu vlaga tvegani kapital?

V Evropi je leta 2000 bilo vloženega za več kot 25 milijard evrov tveganega kapitala. Zmotno je misliti, da je bil ves ta denar vložen v visokotehnološka podjetja. Dejansko ga je bila v ta podjetja vložena slaba tretjina.

Tudi prepričanje, da skladi tveganega kapitala vstopajo pretežno na začetku življenjske dobe podjetij, je zmotno. Več kot polovica kapitala je bila namreč namenjena za odkup deležev skupaj z vodstvom in za vstop tik pred odhodom podjetij na borzo.

Trg tveganega kapitala v ožjem smislu besede, torej vlaganja v visokotehnološka podjetja v začetni fazi ali fazi hitre rasti podjetja, je lani v Evropi znašal okoli tri milijarde evrov.
In v Sloveniji? Dva sklada tveganega kapitala, Horizonte Ventures in Slovenian Development Fund, sta v preteklih petih letih vložila v okoli 20 podjetij skupaj približno 15 milijonov evrov. Zadnja naložba, ki je bila oznanjena junija 2001, je bila v podjetje Seaway, kamor je Kmečka družba vložila okoli 5 milijonov evrov. Sklada Aktiva Ventures in Prophetes trenutno pripravljata svoje prve naložbe v Sloveniji.

Od naložb tujih skladov v slovenska podjetja sta bili najodmevnejši naložbi sklada EMP s sedežem v Londonu v podjetji EON in Telemach. Podatki o dejansko vloženih vsotah so si nasprotujoči, vendar se celotni znesek verjetno giblje pod desetimi milijoni evri.

Slovenija je po teh podatkih vsekakor šele na začetku razvoja trga tveganega kapitala. Z deželami članicami Evropske unije se prav gotovo še ne more primerjati, saj, recimo, v naši severni sosedi deluje več kot 100 ustanov, ki vlagajo tvegani kapital.

Kaj pomeni venture?

nekaj novega, vznemirljivega, zahtevnega;
podvig, drzno dejanje;
vključuje tveganje;
drzniti si, dovoliti si;
podati se v nekaj novega.

Zmote in resnice

Zmota: Banke mi nočejo več dajati kreditov! Morda mi bodo skladi tveganega kapitala posodili denar?

Resnica: Skladi tveganega kapitala denarja ne posojajo, temveč ga neposredno vlagajo v podjetje. S tem postanejo solastnik podjetja. So zelo izbirčni: vaše podjetje ali poslovna zamisel mora imeti velik potencial!

Zmota: Skladi tveganega kapitala vlagajo v inovativne poslovne namene.

Resnica: Poslovni angeli včasih vlagajo v inovativne poslovne namene, skladi tveganega kapitala pa vlagajo v (obetavna) podjetja.

Zmota: Skladi tveganega kapitala vlagajo samo v visokotehnološka podjetja.

Resnica: V visokotehnološka podjetja se je lani v Evropi prelila le slaba tretjina vloženega tveganega kapitala.