Kajenje - da ali ne?

Le redko pri kakšni stvari je svet razdeljen tako ostro na dve ločeni strani kot pri kajenju: na tiste, ki kadijo, in tiste, ki ne kadijo. Seveda ljudje prestopamo iz ene skupine v drugo, in tisti, ki so se le s težavo odvadili kajenja, postanejo vneti spreobrnjenci, ki najbolj obsojajo to razvado. Kadilci se počutijo diskriminirane, nekadilci pa trepetajo za svoje zdravje. Za ene je to užitek in sprostitev, dober vonj, druga stran govori o smradu, kršenju osebnih pravic, zasvojenosti.
Zato je priporočilo lahko le naslednje: kadilci morajo biti obzirni do nekadilcev tudi tam, kjer tega problema ne urejajo javne prepovedi in zakoni. Preden kadilci prižgejo cigareto, morajo vedno prositi za soglasje ljudi v svoji neposredni bližini. Prav tako pa nekadilci ne smejo dajati občutka kadilcem, da so drugorazredni ljudje, in želje po nezakajenih prostorih je mogoče vedno izraziti zelo prijazno in ne grobo, kakor je velikokrat slišati.

Kdaj kajenje ni dovoljeno

Bonton nam veleva, da je kajenje prepovedano vedno, kjer je razviden znak, ki nam to prepoveduje, ne glede na to, ali je ta kršitev kaznovana ali ne.

Tu gre za posebej označena mesta v restavracijah, v podjetjih, povsod, kjer obstaja nevarnost eksplozije, torej na bencinskih črpalkah, letališčih in na posebnih delovnih mestih. To velja tudi za vsa javna prevozna sredstva, v veleblagovnicah; to, da je kajenje prepovedano v cerkvah, v muzejskih hišah, pokritih bazenih, pa mora biti vsakomur jasno kot beli dan, brez opozorilnih napisov.

Tudi na gledaliških predstavah in koncertih ni dovoljeno prižiganje cigaret, med odmorom pa si lahko privoščite tako dejanje, le v za to namenjenih prostorih. Absolutna prepoved pa velja v vseh bolnišnicah, ambulantah, čakalnicah in tudi če bolnika obiščemo na domu bomo presneto dobro premislili ali se bomo spustili v tako dejanje.

Obzirnost na prvem mestu

Obziren velja biti tudi v zelo tesnih prostorih, tako v dvigalih, še zlasti v avtomobilih, zato je prav, da lastnika vprašamo za dovoljenje. Večina letalskih družb je že popolnoma prepovedala kajenje na letalih, in niti leti na dolgih razdaljah niso izjeme.

V številnih hotelih že lahko izbiramo med sobami za nekadilce ali kadilce.

Pri jedi, tako v zasebnem krogu kot v restavraciji, vsaj v zahodni Evropi, kadilci ne bodo med jedmi posegali po cigaretah. Poleg tega pravijo vsi dobri poznavalci hrane, da cigareta popolnoma uniči okuse pripravljenih jedi, prav tako pa tudi izbranih vin. Vedno je treba počakati, da vsi končajo z jedjo, in šele, ko nam prinesejo pepelnike, je to znak za kadilce, da lahko prižgejo cigareto. Seveda pa kot povsod tudi tu obstajajo izjeme, s tem mislim zlasti države arabskega sveta, Indijo ..., kjer še vedno prižigajo cigarete ob kakršni koli priložnosti in je to obred, domena moških.

V tuj, nepoznan prostor ne smete nikoli vstopiti s prižgano cigareto, saj vnaprej ne veste, ali je tam to dovoljeno ali ne. Vendar se vedno najde rešitev tako za eno kot za drugo stvar, torej upoštevajte nasvet, pogovorite se in najdite kompromis. Po premisleku in medsebojnem dogovoru se vedno najde rešitev, ki bo lahko zadovoljila obe strani.

Vemo, da danes kadijo na cesti tudi ženske. Mlade dame kaj dosti ne razmišljajo, ta pravica se jim zdi popolnoma samoumevna. Za starejše generacije je tako dejanje težko sprejemljivo, včasih je celo veljalo, da to počnejo samo določene ženske, seveda pa je že zdavnaj jasno, da te povezave ni več.

Kdo komu ponudi ogenj

Včasih je bilo popolnoma jasno, kdo komu ponudi ogenj, tako kot pri predstavljanju, torej osebe nižje po družbeni ali kaki drugi lestvici, osebi z višjim položajem, moški ženskam , mlajši starejšim. Novejši časi so te stvari veliko bolj poenostavili, seveda je še vedno običajno, da moški prižge cigareto ženski, vendar ženska prav nič ne ravna v nasprotju s pravili igre bontona, če sama ponudi ogenj moškemu, vsekakor pa mora upoštevati generacijske razlike, saj bi se veliko starejši moški po vsej verjetnosti počutil nerodno ali pa bi si vso stvar napačno razlagal.

Najmanj zapletov nastane, če so kadilci sami pozorni na to, kdo potrebuje ogenj, in si nato pomagajo med seboj. Vendar prijazne geste niso pozabljene in zato kavalirstvo ni prav nič iz mode tudi v kadilskih krogih..

Ženske si v današnjih časih velikokrat najraje kar same prižgejo cigareto, zlasti ko je skupaj veliko ljudi ali pa med delovnimi pogovori. Taki so tudi kadilci cigar, saj se njihov obred začenja prav s prižigom vžigalice; in tudi tisti, ki kadijo pipo, si v glavnem pomagajo sami. Stara pravila lepega vedenja so zahtevala, da mora kavalir pri prižiganju cigarete dami vstati ali celo priti do nje okoli mize, danes to ni več potrebno, je pa treba paziti, da se osebi, ki smo ji ponudili ogenj, ni potrebno stegovati, in da se dotakneta le konica cigarete in konica ognja. Še vedno pa velja, da vsako cigareto prižgete z novim plamenom in cigareta se nikoli ne prižiga z že prižgano cigareto.

Slabe navade

Kadilci ne smejo nikoli pozabiti, da ne smejo pihati dima naravnost v obraz. S prižgano cigareto v ustih tudi ne govorimo, nasploh pa velja, da s prižgano cigareto ne pristopamo k osebam, ki se jim želimo približati ali s z njimi seznaniti.

Še nekaj bi rada poudarila, kar v praksi opažam vsepovsod: pepelniki so namenjeni samo kadilcem in cigaretnim ogorkom in pepelu, torej niso priložnostna odlagališča za čajne vrečke, vrečke sladkorja, različen papir in koščice. Prav tako pa velja za vse kadilce, da cvetlični lončki niso priložnostni pepelniki. Uporaba tal na cesti ali v stavbah za pepelnik pa kaže na grobo kršitev in nepoznavanje pravil bontona.

Kot lahko vidimo, ima kadilska strast svojo kar veliko ceno, in velik del krivde nosi francoski veleposlanik Nicot, ki je služboval na Portugalskem in je okoli leta 1559 prinesel to rastlino iz Tobaga.