Kaj prinaša trgovinski sporazum ACTA za podjetnike?

Februarja je namreč evropski parlament sprejel peticijo proti omenjenemu sporazumu, ki jo je na pobudo nevladne organizacije Avaaz podpisalo 2,5 milijona ljudi. Sporazum so 26. januarja v Tokiu podpisali predstavniki Evropske komisije in 22 od 27 članic unije, po podpisu pa ga morajo potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic.

 

 

Jabolko spora, zaradi katerega je ACTA nastala, je intelektualna lastnina in njena regulacija. Mnoga podjetja so žrtve zelo razširjenega kršenja in kraje avtorskih pravic, blagovnih znamk, patentov, zasnov in geografskih oznak, ki jih zagrešijo organizirane kriminalne združbe. K temu je veliko prispeval tudi internet, na katerem je mogoče deliti obsežne datoteke, kot so filmi in glasba, nakupovanje zdravil in raznih blagovnih znamk v spletnih trgovinah.

 

Iz lanskega poročila Tržnega inšpektorata RS, ki vsako leto opravi nadzor programske opreme, izhaja, da se je število subjektov, ki uporabljajo vsaj en program nezakonito, od leta 1998 (ko je bil tak pregled prvič izveden) »spustilo krepko pod polovico«. Podatkov o poslovni škodi, ki je posledica bodisi piratstva bodisi ponarejanja, za slovensko gospodarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) nimajo. So pa zato znani podatki za države, ki so članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in EU. OECD je ocenila, da je bila mednarodna trgovina s ponarejenimi izdelki leta 2005 vredna do 200 milijard dolarjev (brez upoštevanja internetnih kršitev in domače porabe), leta 2007 pa do 250 milijard. Leta 2010 je bilo na zunanjih mejah EU zaseženih 103 milijone predmetov in sproženih je bilo 79.112 postopkov. Vrednost zaseženih predmetov presega milijardo evrov, med zaseženimi izdelki pa je 33,54 odstotka ponarejenih cigaret in 14 odstotkov ponarejenih gospodinjskih izdelkov, kot so mila, šamponi in zdravila. Največja izvoznica ponarejenih in piratskih predmetov je s 85 odstotki Kitajska, je mogoče razbrati iz Poročila o carinskem uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v letu 2011. »Po mnenju Komisije EU se je med letoma 2005 in 2010 potrojila količina ponarejenega blaga na vstopu v EU. Študije kažejo, da bi izgube zaradi ponarejanja in piratstva lahko zmanjšale BDP za 8 milijard evrov letno,« so nam sporočili z MGRT.