Kaj pomeni terenski dodatek

Vprašanje terenskega dodatka je v delovnopravnih predpisih urejeno pomanjkljivo. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 42/02) ga sploh ne omenja, prav tako številne kolektivne pogodbe s področja gospodarstva.  

Tiste redke KP, ki ga opredeljujejo, ga umeščajo med povračilo stroškov v zvezi z delom, čeprav nima tega značaja. Za povračilo stroškov v zvezi z delom je namreč značilno, da delavcu nastaja strošek (prevoz na delo, prehrana, stroški na službeni poti ...), ki mu ga je delodajalec dolžan povrniti. Pri terenskem dodatku te značilnosti ni.

Iz dikcije 1. odstavka 4. točke 54. člena KP grafične dejavnosti (Ur. list RS, št. 51/98, 64/01, 24/04 in 103/04) izhaja, da je delavec upravičen do terenskega dodatka:
- če dela izven kraja, kjer je sedež delodajalca, in izven kraja, kjer je stalno ali začasno bivališče delavca;
- če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče. 

Iz prve alinee prejšnjega odstavka izhaja, da morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja - delo izven kraja, kjer je sedež delodajalca, in izven kraja, kjer je stalno ali začasno bivališče delavca. 

Glede časa, ki ga mora delavec prebiti na terenu, da pridobi pravico do terenskega dodatka, kolektivna pogodba ne govori izrecno, a je možno iz določbe »da je na terenu organizirana prehrana in prenočišče« sklepati, da gre za večdnevno prebivanje na terenu brez vsakodnevnega vračanja v kraj sedeža delodajalca ali prebivališča delavca. 

V tem je tudi bistvena razlika med terenskim delom in delom, ki ga delavec opravi na službeni poti. Pri slednjem se delavec dnevno oziroma ob zaključku službene poti, če ta traja več dni, vrača v kraj sedeža delodajalca in lastnega prebivališča, zato je upravičen le do povračila stroškov, ki mu nastanejo v zvezi z delom. To so: dnevnica, kot povračilo stroškov prehrane na službeni poti, stroški prevoza, če delavcu ni zagotovljeno službeno vozilo ali ustrezna vozovnica, na primer letalska, pa stroški prenočišča, če traja potovanje več dni in drugi stroški (cestnina, parkirnina ....). Zaradi obsega stroškov, ki delavcu nastanejo v zvezi s prehrano med službeno potjo, odvisno od časa trajanja službene poti, je višina dnevnice odvisna od tega časa. 

Tudi pri terenskem delu delodajalec delavcu povrne vse stroške v zvezi z delom tako, da mu zagotovi prevoz do kraja opravljanja dela, stroške bivanja in stroške prehrane, saj določba »da je na terenu organizirana prehrana in prenočišče« pomeni, da to naredi delodajalec na svoje stroške. 

Terenski dodatek torej ne pomeni vračila stroškov, temveč je neke vrste odškodnina za to, ker je delavec v času dela na terenu prikrajšan, omejen v smislu kakovosti pri izrabi časa po opravljenem delu za delodajalca, saj je »vezan« na kraj, kjer nima družine prijateljev, knjižnice, kluba ...