Kaj nas uči recesija?

Gospodarski analitiki so si enotni: pohlep je mati vseh dosedanjih manjših in večjih globalnih gospodarskih kriz, ki se skozi sodobnejšo zgodovino ponavljajo v že precej prepoznavnem slogu in obdobju. Pa se je človek kot najrazumnejše(!?) zemeljsko bitje iz ponavljajočih se in skorajda enakih primerov že kaj naučil? Zadnja, še trajajoča finančno gospodarska kriza dokazuje, da mu to očitno ne gre najbolje od rok. Povprašali smo nekaj slovenskih podjetnikov in gospodarstvenikov, kaj naj bi se iz sedanje krizne izkušnje lahko naučili.

 

Ivo Boscarol, ki je s svojo svetovno priznano »tovarno« letal Pipistrel eden naših najprodornejših podjetnikov, krizo očitno uspešno »preletava«. Na naše vprašanje, kaj se lahko vsi skupaj iz trenutne krize naučimo oziroma kaj se lahko iz nje nauči slovenski podjetnik, se vljudno opraviči, da zaradi pomanjkanja časa ne najde časa za odgovor. Njegova vsesvetovna prepoznavnost in ugledna priznanja očitno niso iz trte izvita, saj zahtevajo prav vsak trenutek njegovega časa, kar je pravzaprav že dobro usmerjajoče napotilo za premagovanje krize: treba je delati. Inovativno, kot on zna in kot nenehno dokazuje.

 

 

Inženir strojništva Iztok Bizjak, ustanovitelj, solastnik in direktor podjetja Gonzaga iz Solkana, kjer proizvajajo pohištvo in opremo za javne ustanove, je nagrajenec GZS leta 2008 za gospodarske in podjetniške dosežke ter prejemnik nagrade za najperspektivnejšega lanskega gospodarstvenika primorske regije. Torej je bilo njegovo lansko poslovno leto kljub naraščajoči krizi še vedno razmeroma uspešno. »Aktualni položaj nam sporoča, da neskončna gospodarska rast ne more trajati v nedogled. Razumeti moramo, da sistem ustvarjen na osnovi špekulacij, torej brez dejanske dodane vrednosti, uravnoteženega povpraševanja in ponudbe, ne vzdrži dolgo. Trenutna gospodarska kriza nam daje priložnost, da predvsem v svojih glavah vzpostavimo realnejši sistem, ki bo temeljil na trajnostnih temeljih, spoštujoč soseda in okolje. Usmeritve, kot so doseči čim večjo rast, dobiček, potrošništvo, stres, bi bilo treba zamenjati s pojmi stabilno poslovanje, ekološko, uravnoteženo, varčno, čas za sočloveka. Množično proizvodnjo in potrošnjo bo morala zamenjati bolj usmerjena in predvsem umirjena produkcija dobrin, ki prinašajo realne učinke.«