Kaj lahko najstnik naredi iz babičine marmelade?

Fraser Doherty

Deček, ki si je z babičino marmelado oblizoval prste, nato pa pri 14 letih nekaj kozarcev prodal sosedom, je danes 25-letni Škot Fraser Doherty, ki ima na bančnem računu že za okoli milijon in pol evrov 'marmelade'. »Najprej se mi je zdelo zabavno prodati sosedom prvih 12 kozarcev svoje marmelade, ki sem jo pomagal narediti babici. No, seveda, malo sem imel v mislih tudi okrepitev moje žepnine. Vedno sem bil podjeten, pri devetih sem spekel piškote in jih v šoli prodajal, ko smo zbirali prispevek za Greenpeace. Ko sem od sosedov in nato znancev dobil pohvale za res dobro marmelado in namig, da bi vzeli še kakšen kozarec, če bi bil na voljo, sem začel intenzivno kuhati in nadgrajevati tradicionalni babičin recept. Kmalu sem se ojunačil in nekaj kozarcev dal tudi na stojnico na lokalni tržnici. Ljudje so jo razgrabili, saj je bila edina, ki je bila narejena stoodstotno le iz sadja, brez dodatkov sladkorja, zgoščevalca ali česarkoli drugega. Recept sem razvijal naprej, marmelado ponudil v manjše trgovine in kmalu sem skuhal in prodal že 1000 kozarcev na teden. Nikoli si nisem sposodil niti evra. Ko sem prodal prvih 12 kozarcev, sem z zaslužkom naredil 20 kozarcev, in tako naprej. Posel lahko začneš tudi brez posojil ali vlagatelja za poslovni začetek, znebiti pa se moraš tudi strahu pred počasnim razvojem. Ni potrebno, da si takoj 'velik',« razlaga mladenič, ki je svoj prvi milijon evrov »iz nič« oziroma popolnoma z lastnimi rokami zaslužil pri 19 letih.

 

Štedilnik postane premajhen

 

Kuhinja staršev je kmalu postala premajhna in moral se je ozreti po večjem prostoru. »Neizkušen 16-letnik sem se težko znašel v vlogi podjetnika, ki širi posel in brez konkretnejše vsote denarja išče večje poslovne prostore. Večkrat sem že hotel odnehati. Naredil sem milijon napak, a sem jih jemal kot učne ure. Šolanje sem opustil po srednji šoli, se sicer vpisal na univerzo, a me je posel z marmelado tako prevzel, da sem se posvetil samo razvoju prepoznavnosti svoje blagovne znamke. To je zahteval trg oziroma veriga supermarketov, ki je bila moje kozarce marmelade pripravljena ponuditi na svojih prodajnih policah. Precej težav sem imel z organizacijo posla. Menim, da mora podjetnik na začetku svoje poti nujno imeti dobrega mentorja. Ne, nisem pa pogrešal mladostniških zabav, saj sem delal nekaj, kar imam rad, in ne nazadnje sem imel tudi veliko prijateljev, s katerimi sem se dosti družil,« razlaga Fraser.

 

Glas o njegovi marmeladi se je širil, kmalu je postal najmlajši dobavitelj za britansko trgovsko verigo Waitrose. Danes njegovo podjetje SuperJam oskrbuje preko 2000 supermarketov po vsem svetu, mladenič pa je lastnik vrste nagrad za inovativnost pri razvoju svoje stoodstotno sadne marmelade.

 

Ashley Qualls

Iz 8 dolarjev naredila 8 milijonov

 

Štirinajstletna Ashley Qualls iz majhnega kraja pri ameriškem Detroitu, že od 9. leta navdušena risarka in oblikovalka, si je leta 2004 od staršev izposodila 8 dolarjev (nekaj manj kot šest evrov) ter ustanovila spletno stran Whateverlife.com. Sprva je sošolcem, potem pa še prijateljem njihovih prijateljev, na njej brezplačno nudila pomoč pri oblikovanju njihovih predlog za takrat najbolj priljubljeno socialno omrežje MySpace. Ustna reklama zadovoljnih najstnikov ji je njeno spletno stran kmalu zapolnila s tisočerimi kliki, kar so seveda zaznale tudi vedno prežeče reklamne agencije ter na njej začele vse bolj oglaševati. Petnajstletnici so provizije na mesec prinesle tudi do 50.000 evrov zaslužka. Na vrhu popularnosti je stran dosegala kar 60 milijonov ogledov mesečno in imela 7 milijonov različnih obiskovalcev. Posel se je tako razvil, da si je v družinski kleti morala urediti poslovni prostor, kjer je redno zaposlila svojo mater in nekaj sošolcev.

 

V dveh letih je dekle zaslužilo okoli 700 tisoč evrov ter dobilo ponudbo za odkup svoje spletne strani za 1,1 milijona evrov plus avtomobil po izbiri v vrednosti do 72 tisoč evrov. Ponudbo je zavrnila. Danes 24-letna Ashley z materjo živi v svoji 180 tisoč evrov vredni hiši, dokončuje študij, ter deluje kot svetovalka za socialna omrežja in priznana oblikovalka. Njena blagovna znamka Whateverlife.com je na trgu vredna okoli osem milijonov dolarjev.

 

Cameron Johnson

Dragoceno vabilo na zabavo

 

Ko so starši 9-letnega Camerona Johnsona iz ameriške zvezne države Virginia prosili, da za njuno vrtno zabavo sosedom in prijateljem napiše pisna vabila, niso vedeli, da so pri njem zbudili podjetniško žilico. Lepo oblikovana vabila so pri vseh vzbudila navdušenje, sosedi in prijatelji so mu zaupali, da še njim nariše in natisne vabila za njihove zabave, poroke ali čestitke za razne priložnosti. Do 11. leta si je fantič na svojem bančnem računu iz tega nabral že nekaj tisoč dolarjev, svoje »podjetje« pa je poimenoval Cheers and Tears.

 

Njegova podjetnost je pri dvanajstih, ko si je omislil svoj prvi računalnik in se povezal na internet, kar eksplodirala. Najprej je od sestre kupil njeno kolekcijo punčk ter jih na e-bayu prodal za desetkratno vsoto. Spodbujen z uspehom je pisal proizvajalcu ter mu ponudil odkup večjega števila punčk z namenom, da jih prodaja preko svoje spletne strani Cheers and Tears. V letu dni si je prislužil slabih 40 tisoč evrov ter ustanovil oglaševalsko spletno stran Surfingprizes.com.

 

»Internet je največja svetovna tržnica, kjer so številne možnosti. Pri petnajstih sem preko spleta služil okoli 300 tisoč evrov mesečno, nato pa tik pred koncem srednje šole podjetje prodal za 700 tisoč evrov,« pravi Cameron, ki se je nato vpisal na univerzo, a se čez leto dni spet intenzivno vrgel v posle spletne prodaje. Danes, pri 29 letih, ko je za šestmestno številko prodal še eno svojo uspešno spletno domeno, Cameron Johnson služi z motivacijskimi predavanji o podjetnosti. »Ne bojte se poizkusiti novih stvari, pristopiti k ljudem in jih vprašati za nasvet ali za njihove potrebe. In naj vam bo malo mar, kaj si drugi mislijo o vas. Delajte, kar vas veseli, delajte dobro, vse ostalo bo sledilo samo od sebe,« pravi podjetnež od malega.

 

Tyler Dikman

Varuh otrok

 

Da je splet res največja svetovna tržnica s priložnostmi za vsakogar, potrjuje še vrsta zgodb o najstnikih, ki so prav s pomočjo računalnikov oziroma spleta postali milijonarji. Tyler Dikman si je svoje prve dolarje pri 10 letih služil s košenjem trave pri sosedih, kot prodajalec limonade na stojnicah, kot varuh majhnih otrok, domislil pa se je tudi 30-minutne čarovniško-animacijske predstave na rojstnodnevnih zabavah, za katere je zaračunal okoli 20 evrov. Z zaslužkom si je kupoval delnice Coca-Cole in McDonald'sa. Ko je oče iz službe prinesel domov svoj odsluženi računalnik, je Tylerja zanimalo kako deluje. Razstavil in sestavil ga je, v naslednjih letih pa se je razvil v odličnega popravljavca računalnikov. Učitelji so mu radi opravičevali odsotnost od pouka, da jim je odpravljal težave ali okvare na računalnikih. Nekoč je varoval otroka podpredsedniku finančne družbe Merrill Lynch, ki je prepoznal njegov računalniški talent in ga vzel v službo, da je odpravljal težave na računalnikih podjetja. Kmalu je mladenič podpisal pogodbo z računalniškim podjetjem Dell, ustanovil svojo družbo ter bil s svojim podjetjem za računalniško svetovanje pri dvajsetih vreden že 1,5 milijona evrov.

 

Sean Belnick

Spletni vrelec denarja

 

Sean Belnick je že 14-leten preko e-baya prodajal sličice Pokemon. Spletno prodajanje vsemogočega ga je povsem zasvojilo, nato je odkril dobro tržno nišo ter pod spletno domeno Bizchair.com začel prodajati pisarniške stole. Pri dvajsetih je zaslužil že okoli 20 milijonov evrov. »Podjetnost je kombinacija talenta in zanimanja zanjo oziroma učenja in prakticiranja. Ne sme te biti strah tvegati, a vedno imej plan B, če bi šlo kaj narobe s planom A. In verjemite mi, pri poslih gre običajno kaj narobe,« svetuje 28-letnik, ki je danes vreden več kot 28 milijonov evrov.

 

Nick D'Aloisio

Ko se je angleški deček Nick D'Aloisio leta 2010 pripravljal na izpraševanje iz zgodovine in nabiral gradivo po spletu, je bil nejevoljen, ker mu spletni brskalniki informacij niso podajali na pregleden način. Računalniški spretnež si je razvil algoritem, ki je iz besedila določene teme sam izbral pomembne informacije in jih strnil v povzetek želene dolžine. Z možnostjo krajšanja teksta na 140 znakov, je bil program uporaben tudi za družabno omrežje Twitter, kar je še povečalo zanimanje zanj. Finančna spodbuda investitorjev, med katerimi so bili tudi ameriški filmski igralec Ashton Kutcher, umetnica in vdova po članu skupine The Beatles Johnu Lennonu Yoko Ono ter medijski mogotec Rupert Murdoch, mu je omogočila nadaljnji razvoj programa.

 

Leta 2011 je na trg prišla posodobljena verzija algoritma z imenom Summly, ki ga je za 22 milijonov evrov odkupil spletni velikan Yahoo. Mladenič je denar naložil v svoj sklad, s katerim upravljajo starši, pol svojega časa je posvetil dokončevanju srednje šole, pol pa je ustvarjal pri Yahooju. »Če imaš dobro zamisel za nekaj, kar na trgu še ne obstaja, se tega loti čim prej. Ne bojte se neuspeha. Po svetu je veliko investitorjev, ki samo iščejo priložnosti za donosne naložbe,« svetuje svojim vrstnikom 18-letni Nick D'Aloisio.

 

John Koon

Od milijona do milijarde

 

Američan John Koon je začel milijone »delati« pri šestnajstih letih, ko je v New Yorku odprl prvo trgovino z avtomobilskimi deli ter postal glavni dobavitelj za priljubljen televizijski resničnostni šov Pimp My Ride. Podjetni najstnik, ki je ves čas svojega vzpona pridno študiral, pa ni želel obstati le v avtomobilskih krogih, zato je v sodelovanju z raperjem Young Jeezyjem zasnoval trgovsko podjetje z oblačili in svojo modno linijo. Poznanstva v obeh poslih sta ga pripeljala na požrešni azijski trg, iz njega pa je v ZDA pripeljal ekskluzivne pravice za prodajo modne linije Streetwear. John Koon, ki je pri šestnajstih zaslužil svoj prvi dolarski milijon, je na dobri poti, da pri tridesetih svoje imetje zaokroži na dolarsko milijardo.

 

Madison Robinson

Na svojem podjetniškem pohodu proti milijonskim zaslužkom je tudi danes 15-letna Madison Robinson iz Teksasa, ki je svoje nagnjenje k risanju pri osmih letih združila s svojo željo zaslužiti dovolj denarja, da si bo lahko plačala univerzitetni študij. Z njenimi izvirnimi poslikavami otroških natikačev (japonk) je s pomočjo očeta uspela zainteresirati ameriško verigo trgovin Macy's in še 30 manjših trgovin z obutvijo, kjer so v zadnjih dveh letih prodali za približno milijon evrov natikačev z njenim dizajnom. Izkupiček je varno spravljen na bančnem računu, ki je že dovolj velik, da bo dekletu omogočil študij - pravi da podjetništva.

 

Med pisanjem članka in brskanjem po spletu za mladimi milijonarji smo poleg naštetih naleteli še na vsaj 20 podobnih primerov podjetnih najstnikov, ki so si z lastnimi rokami in iznajdljivostjo pomilijonili svojo žepnino ter svoje ideje in konjičke spremenili v življenjski posel. Naj smo še tako brskali, med slovenskimi najstniki nismo naleteli na noben podoben primer. Morda vi veste za katerega?