Kaj je tiha družba in kako deluje

Družba z omejeno odgovornostjo sklene pogodbo o ustanovitvi tihe družbe s fizično osebo. Po preteku določenega časa tihi družbenik pisno sporoči, da želi izstopiti iz družbe. Na kakšen način lahko tiha družba preneha in kakšne so medsebojne pravice in obveznosti tihih družbenikov ob njenem prenehanju? 

Tiha družba je posebna oblika gospodarske družbe, ki jo ureja Zakon o gospodarskih družbah, podrobnejše medsebojne pravice in obveznosti pa določita družbenika svobodno s pogodbo v okviru obveznih zakonskih določb in v skladu z namenom pravnega razmerja. Na podlagi pogodbe tihi družbenik s premoženjski vložkom (bodisi denarnim, bodisi stvarnim) pridobi pravico do udeležbe na dobičku nosilca tihe družbe.  

Posebnost tihe družbe je, da nima lastnosti pravne osebe, firme, lastnega premoženja in da ni vpisana v sodni register. Motivi za ustanovitev so različni (na primer finančni, kreditni, poklicni, konkurenčno-pravni, družinski, ...).  

Temeljna obveznost nosilca tihe družbe je, da na koncu vsakega poslovnega leta izračuna dobiček oziroma izgubo tihega družbenika, ki mu pripada na podlagi njegovega vložka. Če je bil dosežen dobiček, mora nosilec tihe družbe le tega tihemu družbeniku izplačati, v primeru izgube pa je tihi družbenik v njej udeležen do višine vpisanega zneska, četudi le ta še ni vplačan. 

Tiha družba navzven ni vidna, vsebino nastalih razmerij pa določajo predvsem pogodbene sestavine, ki pa ne smejo nasprotovati obveznim določbam, ki jih določa predvsem Zakon o gospodarskih družbah. Iz navedenih razlogov ima tihi družbenik že na podlagi zakona pravico od nosilca družbe zahtevati, da mu omogoči vpogled v njegove poslovne knjige in knjigovodske listine. Če bi mu nosilec tihe družbe to želel onemogočiti, lahko tihi družbenik od sodišča zahteva, da nosilcu tihe družbe naloži izročitev prepisa letnega poročila ter predložitev poslovnih knjig in knjigovodskih listin. 

- s potekom časa, za katerega je bila ustanovljena,

- s sporazumom med nosilcem in tihim družbenikom,
- z opustitvijo dejavnosti nosilca tihe družbe,

- s smrtjo oziroma prenehanjem nosilca tihe družbe, razen če pogodba določa kaj drugega,

- z odpovedjo tihe družbe in
- na podlagi sodne odločbe. 

Težave lahko nastanejo v primeru prenehanja zaradi smrti družbenika in pri odpovedi. Zato je nadvse pomembno, da se družbenika podrobno dogovorita:

- ali tiha družba v primeru smrti nosilca tihe družbe preneha ali pa se nadaljuje z dediči nosilca, dokler ni dosežen skupni cilj oziroma namen pogodbe oziroma dokler družba ne preneha na podlagi katerega od drugih razlogov
- kakšni so pogoji, rok in obličnost v primeru odpovedi tihe družbe. 

V primeru, da s pogodbo ni dogovorjeno drugače, je nosilec tihe družbe ob njenem prenehanju:
- dolžan napraviti obračun s tihim družbenikom - torej ugotoviti dobiček, ki pripada tihemu družbeniku, kot je bil dogovorjen, ob pogoju, da je bil dosežen in
- izplačati premoženjski vložek (če je bil vplačan denar mora vrniti gotovinski vložek, če je bil predmet vložka stvarni vložek pa mora vrniti predmet, pri čemer nosilec tihe družbe ni odgovoren za obrabljenost predmeta zaradi normalne rabe). 

PRAVNI VIR:
Zakon o gospodarskih družbah (UL RS 15/2005)