Kaj gre lahko narobe pri potovanju z avtobusom?

Pri sklepanju pogodb o prevozih v cestnem prometu so zadovoljni vsi. Tako prevoznik kot naročnik prevoza, katerima take pogodbe predstavljajo vir zaslužka, in tudi potnik, ki se ob nakupu vozovnice za prevoz nadeja, da bo med prevozom le užival in si med prijetnim klepetom s sopotnikom v miru ogledoval lepote pokrajine, skozi katero bo potekalo potovanje.

 

No, v praksi pa vendarle ne manjka primerov, ko se na sicer korektno načrtovanem potovanju kaj zalomi, bodisi zaradi napak naročnika prevoza, prevoznika, pa tudi potnika samega. V tem članku bom opisal nekaj pasti, na katere morata paziti predvsem prevoznik in potnik.

 

 

Prevozi v cestnem prometu so v Sloveniji urejeni tako z nacionalnimi predpisi kot tudi z mednarodnimi pogodbami. Domači predpis, ki pokriva to problematiko, je Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (ZPPCP-1), ki ureja razmerja iz pogodb o prevozu potnikov tako v notranjem kot tudi v mednarodnem cestnem prometu. V mednarodnem cestnem prometu morajo pogodbene stranke sicer upoštevati tudi Konvencijo o pogodbi o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in prtljage (Konvencija CVR), ki so jo države pogodbenice podpisale v Ženevi in je začela veljati leta 1994.

 

 

Bistvo prevozne pogodbe, kot izhaja iz ZPPCP-1, je, da se z njo prevoznik zavezuje, da bo v skladu z objavljenimi prevoznimi pogoji, v linijskem prometu pa tudi v skladu z voznim redom, prepeljal potnika od odhodnega do namembnega kraja, in sicer »varno, pravočasno, s pogodbeno določenim vozilom in sedežem ter z udobnostnimi in higienskimi pogoji, ki so običajni v cestnem prometu,« potnik pa mu bo za to plačal prevoznino. Že takoj lahko opazimo, da je potnik dolžan prevozniku plačati prevoznino le, če slednji izpolnjuje določene pogoje, denimo, da prevoz opravi pravočasno, v primerno udobnih in čistih avtobusih; če teh pogojev prevoznik ne izpolnjuje, mu potnik ni dolžan plačati prevoznine.

 

Vsak prevoznik v linijskem prometu je dolžan potniku (ali potnikom) izdati vozovnico, ki je lahko posamična ali skupinska. Te obveznosti nima le v primeru, če prevozno pogodbo sklene z naročnikom prevoza (denimo s turistično agencijo). Pri vozovnici je pomembno poudariti, da se v primeru, če se ta glasi na ime potnika, ne sme prenesti na drugega potnika brez privolitve prevoznika, čeprav so v praksi take prepovedi redke. Tudi zato, ker zakon določa, da lahko prevoznik tak prenos zavrne le v primeru, ko ima za to opravičene razloge.