Kaj bo sledilo krizi?

Na letošnji lestvici konkurenčnosti držav, ki jo že od leta 1989 pripravljajo v znameniti poslovni šoli IMD v Švici, se je zgodil tektonski zasuk. Amerika je morala prvič prepustiti vodstvo dvema azijskima državama – Singapurju in Hongkongu. Razlika med vsemi tremi je resda majhna; medtem ko je Amerika še vedno vodilna v tehnologiji, sta obe azijski državi pokazali izjemno trdoživost v krizi. Zaradi močne ekspanzije na azijske trge, ki jih kriza ni tako močno udarila, beležita izvrstne gospodarske rezultate. Singapursko gospodarstvo je tako v prvem letošnjem četrtletju zraslo za dobrih 13 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani.

 

Med prvimi desetimi najkonkurenčnejšimi državami je še več takih, ki so vezane na azijski trg. Jasno, med njimi ni Slovenije, ki se je med 58 proučevanimi državami znašla na skromnem 52. mestu.

 

 

Avtor lestvice svetovne konkurenčnosti dr. Stephane Garelli je minuli mesec o trendih prihodnjih let in desetletij predaval na IEDC-Poslovni šoli Bled. Po njegovih besedah je zadnja kriza pravzaprav sestavljena iz več kriz. Začela se je leta 2008 s finančno krizo, ki je sprva prizadela finančne institucije. V letu 2009 se je razrasla v ekonomsko krizo, ki je odnesla 5 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda. Letos smo priča socialni krizi; ta je odnesla 50 milijonov delovnih mest. Smo zdaj končno prišli iz predora? »Ne,« pravi Garelli, »v letu 2011 nas čaka monetarna kriza.«

 

Ekonomisti že od začetka krize napovedujejo, kakšno obliko bo imela ta. Govorijo o krizi z dolgim dnom (v obliki črke U), o krizi z dvojnimi dnom (W), o dolgotrajni krizi (L) in tako naprej. Po mnenju Garellija ima kriza obliko črke U s krajšim desnim krakom. Iz krize smo torej prišli na nižjo raven, kakor je bila tista, na kateri smo bili prej. »Dobra novica za Slovenijo je, da gospodarstvo spet raste, ne veliko, a vendarle raste,« pravi švicarski ekonomist.