Jubilejna nagrada

Kako je z jubilejnimi nagradami zaposlenih? Ali sem kot delodajalec dolžan seštevati celotno delovno dobo delavca ali neprekinjeno delovno dobo pri sedanjem delodajalcu? 

Pravica do jubilejne nagrade je predmet ureditve v kolektivnih pogodbah oziroma splošnih aktih delodajalca. Če jubilejna nagrada ni določena v imenovanih predpisih, je delodajalec ne more izplačati.  

V praksi pa kolektivne pogodbe pogosto določajo jubilejno nagrado na podoben način, kot ko je določala Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (SKPgd - Ur. l. RS, št. 40/97) v 51. členu. Tako je druga točka tega člena določala pravico delavca do jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.

Pri tem praviloma kolektivne pogodbe ne postavljajo za pridobitev pravice do jubilejne nagrade še dodatnega pogoja, da mora biti delovna doba nepretrgana, kar pomeni, da zadostuje tudi pretrgana skupna delovna doba pri zadnjem delodajalcu. Navedeno pravno normo je treba razlagati tako, da se za izplačilo jubilejne nagrade delavcu upošteva vsa delovna doba pri zadnjem delodajalcu, četudi je pretrgana z zaposlitvijo pri kakem drugem delodajalcu. K prepričljivosti navedenega stališča pripomore tudi dejstvo, da enako velja tudi za upoštevanje delovne dobe pri izračunu odpravnine po 109. členu ZDR.