Jemen - prijazno podjetniško okolje

Irena Knehtl, dejavna, podjetna ženska in umetnica iz Maribora, je pred leti sprejela izziv in odpotovala v Republiko Jemen. Tam živi že 26 let. Kot pravi, je bil to prej splet okoliščin kot premišljena življenjska odločitev. Pred tem je živela in delala na Malti, kjer se je ukvarjala z naložbami in gospodarskim sodelovanjem med sredozemskimi državami. V Jemen je prišla dvakrat v letih 1977 in 1978 v misiji za UNIDO (Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj) zaradi izdelave študije za livarniško industrijo za takratni Severni Jemen. Jemenska industrijska banka ji je potem ponudila mesto svetovalke in raziskovalke. Sprejela je izziv in ostala v Jemnu. 

Dve leti pozneje je zaplavala tudi v podjetniške vode in še danes opravlja vrsto svetovalnih in drugih dejavnosti.

Na trgu nastopa z dvema podjetjema, v katerih gre za združitev ustvarjalnih moči. Podjetje Standex/Yemen (Standard Exhibition) ima za glavno nalogo promocijo jemenskih izdelkov in storitev; v njem je razvijalka poslov in svetovalka. Podjetje Yemen Investment Contact pa se ukvarja z vzpostavljanjem poslovnih stikov za vlaganje v Jemnu, vključno s poslovno mrežo Rdečega morja in Indijskega oceana.  

O vrnitvi v Slovenijo za zdaj še ne razmišlja, saj ima še polno novih načrtov in nedokončanih projektov, ki pa za zdaj še niso vezani na Slovenijo. 

Z Ireno Knehtl smo se pogovarjali o podjetniškim razmerah v Jemnu in možnostih za slovenske podjetnike. 

Kakšno je podjetniško in tržno okolje v Jemnu? 

Republika Jemen je dežela na jugozahodnem delu Arabskega polotoka. To je čarobni svet za tančico, ki diši po kadilih, začimbah in kavi. Čeprav spada v skupino držav v razvoju, je Jemen z 19 milijoni prebivalcev takoj za Savdsko Arabijo drugi najzanimivejši in trenutno najrazburljivejši trg na Arabskem polotoku.    

Jemen pospešeno išče dolgoročne naložbe. Po združitvi obeh delov dežele - v letu 1990 v Republiko Jemen - je Jemen v zadnjih letih izjemno napredoval. V zadnjih letih pospešeno gradi infrastrukturo in uspešno končuje gradnjo poslovne infrastrukture. Opravljena je bila privatizacija in vzpostavljen je svobodni trg.  

Ali bi lahko na kaj posebej opozorili? Ali ima Jemen kakšne »adute«? 

Adut je verjetno zemljepisna lega Jemna, saj je na poti v Avstralijo in Južno Afriko. To pa sta zelo pomembna evropska trgovinska partnerja. S tem se ponuja vrsta zanimivih možnosti tudi za slovenska podjetja - v sodelovanju pri distribucijskih in servisnih centrih in skupnih naložbah za pokrivanje jemenskega trga in trgov Indijskega oceana.  

Pristanišče Aden hitro postaja ne samo prostocarinsko in predelovalno območje, temveč  transportno, logistično, prekladalno, zabojniško, finančno in vlagateljsko središče za trge Indijskega oceana in Rdečega morja. Aden postaja tudi točka za »servisiranje«, predelovanje, sestavljanje, skladiščenje in trženje izdelkov in storitev.   

Ali lahko Slovenec povsem mirno posluje s tem delom sveta? 

Slovenske in tudi druge poslovneže in podjetnike prevevajo precej protislovna čustva, kot so strah, bojazen pred tveganjem, nerazumevanje, tudi prezir in celo poniževanje, ko pomislijo na ta del sveta. Kar pa ni čudno, saj je sedanji mednarodni položaj še spodbudil tak odnos. Nezaupanje se je povečalo. »Varnosti« pri poslih tako rekoč ni več.  

Kljub temu pa lahko rečem, da je Jemen prijazno okolje, potrebni pa sta začetno zaupanje in spoštovanje, ki sta temelj za prodor na tak trg.  

Jemen je morda toliko zanimivejši, ker tu lahko delujejo tudi podjetnice, tako domače kot tuje. Domačih podjetnic je že nekaj, prihajajo tudi tujke in uspešno delujejo na različnih področjih gospodarstva, zlasti v turizmu. V turizmu vidi Jemen veliko upanja za prihodnost.   

Kakšni so Jemenci kot poslovneži, trgovci ...? 

Zelo spretni, sposobni in dobro informirani trgovci. V preteklosti niso zaman obvladovali trgovine vsega področja Indijskega oceana. Premišljeno presojajo, preverjajo in se posvetujejo. Končna odločitev je skupek vseh zanje pomembnih dejavnikov.  

So pa tudi zelo gostoljubni, cenijo osebne stike in ustne dogovore. So »vizualni« ljudje, ki izdelke in storitve radi vidijo, jih otipajo in izkusijo, preden se odločijo za nakup. To je svet, v katerem ustni dogovori veljajo več kot pisni. Spletne strani niso dovolj. Lepo oblikovani katalogi, predstavitvene zgoščenke, vzorci, primerne cene, iznajdljivost, pogum, zaupanje, spoštovanje, prilagodljivost in hitrost so sestavine dobre mešanice za uspeh pri njih.  

Kot v drugih arabskih državah tudi tu deluje sistem agentov, distributerjev ali z drugo besedo poslovnih predstavnikov. To je ustaljeno delovanje.

Vloga agenta je, da vas vodi skozi birokracijo in prek zank do uspešne sklenitve posla. Moram reči, da to kar dobro deluje in je tudi dokaj »varno« poslovanje, če med poslovnimi partnerji vladata zaupanje in spoštovanje. Ta agent oziroma poslovni predstavnik pozna domače običaje in načine delovanja in pridobitve posla.   

Kje pa so investicijske in poslovne možnosti v republiki Jemen za slovenska podjetja? 

Možnosti je precej in nekatere so prav gotovo zanimive tudi za slovenske podjetnice, podjetnike, globalno usmerjena podjetja, vlagatelje, raziskovalce, študente in vse, ki jim svet pomeni trg. Mislim, da ima Slovenija vrsto primernih izdelkov in storitev za ta trg, nima pa imena oziroma je še nepoznana, a kot poslovni partnerici z oznako Evropske unije bo to laže. Slovenski izdelki spadajo v višji cenovni razred.     

Ob trgovini bi verjetno bile zanimive še druge oblike sodelovanja, kot so kulturno sodelovanje, študij arabskega jezika, raziskovanje arabske, jemenske in islamske zgodovine in sodelovanje pri naravoslovnem projektu otoka Sokotra.   

Slovenija lahko na jemenskem trgu deluje samostojno, neposredno ali posredno prek večjih sistemov. Nemčija, Nizozemska in EU ponujajo glavno razvojno pomoč Jemnu in imajo številne zanimive razvojne projekte. Tu bi se lahko vključila slovenska podjetja. Pri večjih projektih, pri katerih so potrebna jamstva, je namreč bolje začeti prek večjih že utečenih sistemov.  

Kako gledajo Jemenci na Slovenijo? Ali jo sploh poznajo? 

Slovenija ostaja za zdaj za jemenske poslovneže še neraziskana dežela glede poslovnih možnosti. Trudim se, da bi jo čimprej spoznali. Že nekaj časa dobro sodelujem z Gospodarsko zbornico Slovenije. Napredek je v tem, da smo v stiku in si izmenjujemo podatke o podjetniških priložnostih. Napredek pa je tudi to, da se midve pogovarjava in iščeva možnosti. 

Katere so pa vašem mnenju največje ovire za hitrejši vstop na ta trg? 

Glavni so nezaupanje, nepoznavanje in strah pred drugačnostjo. Podpora in spodbuda slovenskih uradnih ustanov, ki sta ključni za vstop na tak trg, nista zadostni. Dobro bi bilo tudi, da bi Slovenci občasno poslali kakšno voščilnico ob njihovem prazniku ali osebno »zavrteli telefon«, saj lahko navezava kulturnega sodelovanja zelo pomaga. Naj omenim, da je jemenska prestolnica Sana letos »mesto arabske kulture«. Vse leto so v njej zanimivi festivali in kulturne prireditve.

---

Več informacij o Jemnu in poslovnih priložnostih lahko dobite pri Ireni Knehtl po elektronski pošti standex@y.net.ye