Je Slovenija konkurenčna država?

Kot pravi idejni oče morda najodmevnejše svetovne primerjave uspešnosti oziroma konkurenčnosti držav Stephane Garelli, ne gre pri konkurenčnosti za to, da delaš več, ampak da narediš več na drugačen način. »Poročilo IMD o svetovni konkurenčnosti za leto 2004«, ki je izšlo v začetku maja (IMD je ugledna poslovna šola v švicarski Lausanni in od tu vodijo raziskavo, v kateri sodelujejo raziskovalni inštituti iz številnih držav – udeleženk te raziskave), je v svoji filozofiji predvsem usmerjeno v ugotavljanje privlačnosti neke države za tuje investitorje; vendar je tako široko zasnovano (zajema 323 kriterijev), da ga mnogi jemljejo za objektivno sliko, kako uspešne so države v mednarodnem gospodarstvu in kakšno okolje za poslovanje ponujajo.

Slovenija se v tem poročilu pojavlja že petič. Med 60 državami in regijami (ob državah so na primer rangirane še Škotska, Katalonija, Lombardija...) se je Slovenija znašla na neuglednem 45. mestu. Leta 2000 je bila na 36. mestu, leto kasneje na 38., potem na 35. in lani na 40. mestu.  

Za razliko od prejšnjih let, je slovenska javnost letos močneje reagirala na te podatke. Toliko, da se je do njih moral opredeliti celo predsednik vlade, in sicer na skupščini Gospodarske zbornice. Ena tretjina kazalcev namreč temelji na anketi, ki jo v vsaki državi izvedejo med direktorji podjetij – v Sloveniji je anketa zajela 140 direktorjev. Zlasti pri kazalcih, ki temeljijo na odgovorih na anketo, se je Slovenija slabo odrezala – slabše kot druge nove pristopnice v EU in to je motilo predsednika vlade, ker sicer nekateri ekonomski kazalci (BDP na prebivalca, izvoz, priliv tujega kapitala) niso slabi. Ali je torej to poročilo neobjektivno?  Dr. Peter Stanovnik iz Inštituta za ekonomska raziskovanja, eden od štirih vodij raziskave v Sloveniji, meni, da ne moremo reči, da bi bila raziskava neobjektivna, pač pa verjetno kaže na to, da so direktorji v vzhodnoevropskih državah zadovoljni ob manjših premikih na bolje, ki so se zgodili v njihovih državah, naši direktorji pa ostajajo do okolja kritični. »Niso pa vsi 'trdi' kazalci dobri: nesporno imamo visoko javno porabo, javni sektor je neučinkovit, zdravstvene reforme nismo izpeljali, davčna reforma je na pol poti. Po pozitivni plati pa lahko ugotovimo, da smo sicer trenutno padli na lestvici, ampak v odnosu do najboljših – ZDA in Finske – se ves čas nekoliko izboljšujemo, če to merimo z natančnimi številkami,« dodaja še dr. Stanovnik.  

Poročilo bolj podrobno rangira države in regije po štirih kriterijih:

- po makroekonomski uspešnosti (tu je Slovenija na 33. mestu),
- po učinkovitosti vlade in javne uprave (tu je Slovenija na 47. mestu),- po poslovni uspešnosti (tu je na 51. mestu),
- ter po infrastrukturi (tu je na 38. mestu).  

Sicer je pa Slovenija na primer visoko ocenjena glede rasti priliva in odliva kapitala, rasti izvoza, glede obdavčitve dobička podjetij ter deležu žensk v zaposlenosti. Na zadnjem mestu pa se je znašla glede naklonjenosti tujim vplivom in skoraj na zadnjem glede naklonjenosti do globalizacije (rezultati ankete). Rezultati ankete kažejo tudi visoko kritičnost glede razmer za poslovanje (»ni lahko poslovati«), uspešnosti našega marketinga ter obvladovanja poslovnih financ.  

Ali bi lahko potegnili nauk od kakšne države – najprej pri tem pomislimo na Irsko ali Finsko? »Ne verjamem, da bi lahko na splošno ponovili kakšen model,« odgovarja dr. Peter Stanovnik. »Irski razvoj je v veliki meri temeljil na tujih investicijah in na dobrem izobraževalnem sistemu, finski pa na močni multinacionalki – Nokii, ki je k sebi pritegnila mala in srednja podjetja, ter na lastnih inovacijskih potencialih. Ena in druga pot je bila v skladu z razmerami v 90. letih, zdaj so razmere drugačne. Sta pa obe državi stavili na izobraževanje in na pravo razmerje med družboslovnim in naravoslovnim izobraževanjem. Mi pa zdaj – žal spet za nazaj – ugotavljamo, da so razmere pri nas glede tega kritične in da bi morali že zdavnaj dati poudarek na naravoslovni oziroma tehnični izobrazbi.«   Med državami in regijami, ki so se letos najbolj pomaknile navzgor lahko omenimo: kitajsko provinco Zheijang,  Bavarsko in Slovaško.