Je pomoč staršev in otrok delo na črno?

Pri delu v majhnem podjetju občasno pomagajo tudi starši in otroci. Za delo niso plačani iz sredstev podjetja. Prijatelj trdi, da je to »delo na črno« in da bi moral takšno delo prijaviti na občini. Ali je to res in če je, v čem je smisel takšnega predpisa?

Na podlagi Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/2007 - uradno prečiščeno besedilo, 29/10 in 57/12) ima delo staršev in otrok, ki občasno pomagajo v majhnem podjetju (do 10 zaposlenih) vse znake kratkotrajnega dela, ki pa ga je v resnici potrebno prijaviti pri krajevno pristojni upravni enoti pred začetkom opravljanja tega dela, sicer gre v resnici za delo na črno, četudi opravljajo delo ožji sorodniki in brez plačila. Prav tako je potrebno sporočiti vsako spremembo in tudi odjaviti kratkotrajno delo. Delo je omejeno na 40 ur mesečno in se ne šteje za delovno razmerje.

Delodajalec mora pred začetkom takšnega dela za osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo, vložiti tudi prijavo v zavarovanje pri območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje. S tem je oseba zavarovana za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, delodajalec pa je dolžan plačati prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Prijavitelj mora dnevno voditi evidenco o trajanju kratkotrajnega dela, ki jo morata dnevno podpisati prijavitelj in oseba, ki opravlja kratkotrajno delo.

Namen zakona je vsekakor pravno urediti to področje in preprečevati delo na črno. Ali je predpis smiseln ali ne in ali bo dosegel svoj namen, pa je drugo vprašanje, na katerega bo odgovoril čas. Podjetju prav gotovo lahko takšno delo pomaga reševati trenutne težave. Tovrstna pomoč je tudi zelo logična in enostavna, na razpolago v vsakem trenutku in mislim, da ne predstavlja kakšne posebne grožnje gospodarstvu, proračunu ali zaposlovanju.