Je podjetništvo za mlade seksi ali nuja?

Mag. Blaž Zupan: »Mlade je potrebno usposobiti za hitro in uspešno reagiranje na sodobne izzive, za hitro reševanje nestrukturiranih problemov.«

Vsakdo, ki se odloči podati v podjetniški svet, mora imeti razvito sposobnost pozitivne miselne naravnanosti ter nenehnega iskanja priložnosti za napredek in razvoj. Lahko bi rekli, da so nekateri ljudje rojeni podjetniki, vendar je tudi nemalo takšnih, ki so se za ta »poklic« izurili. Tako eni kot drugi pa se zelo dobro zavedajo, katere osebnostne lastnosti in sposobnosti mora imeti dober in uspešen podjetnik. Mag. Blaž Zupan, asistent na katedri za podjetništvo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani ter lastnik in direktor podjetja Optiprint, pravi: »Ključne lastnosti podjetnika so vztrajnost, samozavest, kritičnost do informacij, preudarnost, visoka sposobnost empatije, veselje do ustvarjanja novih rešitev in strast do vsebine dela, veselje do pridobivanja novega znanja in odprtost do mnenj drugih, kreativnost in visok moralni čut.«

Vse se je začelo s podjetništvom

Že v času poljedelske družbe so se ljudje učili prvih zakonitosti podjetništva. Obdelovali so polja in nasade ter sprva menjali in nato prodajali svoje pridelke. Na ta način so se učili in kalili v sposobnostih prodaje in pogajanja. Zaposlovanje, kot ga poznamo v današnjih časih, se je začelo šele v industrijski dobi. V tistem času je nalogo množičnega izobraževanja v roke prevzela država in tako ostaja še danes.

Ali morebiti vzrok, da med mladimi ni veliko podjetnikov, tiči v državnem šolskem sistemu? Zupan meni, da šolski sistem mlade usposobi za replikacijo preteklega znanja, kar pa v sodobnem, hitro spreminjajočem se svetu žal ni uporabna veščina. Vzgaja jih v uradnike, ukalupljene povprečneže, ki nimajo možnosti izraziti svojih resničnih potencialov in zasledovati svojih strastnih interesov. Ker je izobraževalni sistem organiziran kot serijska manufaktura, je to seveda razumljivo. Videti je, da se šolski sistem, ki je bil zasnovan v času industrijske revolucije, do danes ni bistveno spremenil, čeprav se mladi v sodobnem času spopadajo s problemi, katerih rešitev že lep čas ne najdemo več v učbenikih, in s prihodnostjo, ki je ne zna napovedati še tako zapleten model. »Mlade je treba usposobiti za hitro in uspešno reagiranje na sodobne izzive, za hitro reševanje nestrukturiranih problemov, in trenutna gospodarska kriza je jasno pokazala, da šolski sistem očitno nima pravega odgovora,« še dodaja Zupan.

Direktor Zavoda mladi podjetnik Borut Borštnik je glede na izkušnje in opažanja pri sodelovanju z mladimi podjetniki mnenja, da je pripravljenost mladih na podjetniško pot na zelo nizkem nivoju. »V osnovni in srednji šoli koristnih podjetniških znanj ne pridobijo, tudi na ravni fakultet je teh znanj izredno malo, morda nekaj na ekonomskih smereh. Pred časom sem govoril z mladim podjetnikom, ki se je zaposlil pri večjem slovenskem podjetju, ki je vodilno v prodaji. Rekel mi je, da se je že v prvem tednu dela pri njih naučil več kot v vseh treh letih študija in takih primerov je zelo veliko,« zaskrbljeno ugotavlja Borštnik. Se pa dogajajo počasne, vendarle pozitivne spremembe ali vsaj dopolnila k obstoječemu učnemu načrtu v šolah in na fakultetah na področju podjetniških znanj, izpostavlja Zupan, ki meni, da je tega še vedno bistveno premalo.