Jasna finančna slika?

Avtor: Klara Stanič | Objava: 14.05.2007

Terjatve do drugih predstavljajo 35 odstotkov premoženja evropskih podjetij. Slovenski direktorji praviloma presojajo druge partnerje z branjem bilanc. Je to dovolj? Je potem končno jamstvo višina kapitala? Smo v zablodi?



Praviloma velja, da naj bi bilo poslovanje vsakega podjetja oziroma podjetnika vsako leto obsežnejše. Toda z večjim obsegom poslovanja pride na površje tudi vse večje tveganje, da nam ne bodo plačali naročenega in dobavljenega blaga ali opravljenih storitev. Pri tem pa ni nobenih lažnih skrivališč. Ni namreč treba biti velik, da si ogrožen, ampak ravno nasprotno, ogroženi so vsi, in tako tudi manjši podjetniki (kot veliko »malih« podjetnikov že ve). Resnica je še resnejša: čim manjši si, tem večja je nevarnost, da vas neporavnani računi spravijo na kolena. 

Po zadnjih podatkih pomenijo terjatve do drugih v Evropski uniji 35 odstotkov premoženja podjetij. Vemo, da se vsako zamujanje plačila kaže tudi v naši plačilni sposobnosti in plačevanju naprej, zato moramo biti še kako pozorni na to, s kom in kako poslujemo.  

Kurativa in preventiva 

Poznamo dva načina, kako čim bolj zmanjšati tovrstna tveganja pri poslovanju: kurativnega in preventivnega. Kurativne metode (predvsem izvršba in izterjava) ponavadi pomenijo tudi prekinitev vsakega nadaljnjega poslovanja s tistim, ki ga terjamo. Zato je veliko pametneje, da uporabimo veliko manj boleče preventivne posege, in sicer preverjanja glede na različne podatke.  

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *