Janez Novak

Tehnološki park Ljubljana kljub prostorskim in drugim težavam presenetljivo dobro opravlja svojo vlogo. V njem posluje nekaj odličnih tehnoloških podjetij, ki sodijo v evropski in celo svetovni vrh. Prav v tej rubriki smo že predstavili podjetja Educell, Bia separations in Balder. Direktor parka Iztok Lesjak nas je ob zadnjem pogovoru opozoril še na eno uspešnico - podjetje RLS. RLS morda ni tako izrazito posebno v tehnološkem smislu kot omenjena tri, ima pa nekaj drugih adutov.    

Razvoj skupaj s fakulteto  

 

Podjetje z 20 zaposlenimi je lani prodalo za 1,1 milijona evrov izdelkov, od tega 70 odstotkov v tujino. Praktično vso lastno proizvodnjo izvozijo, v Sloveniji prodajajo poleg lastnih tudi izdelke tujih proizvajalcev, ki jih zastopajo. Proizvodni program obsega več področij: tipala in merilni dajalniki pomika in zasuka ter merilni sistemi za nadzor geometrijskih parametrov. Ob tem razvijajo še tehnologije, s katerimi sploh lahko delajo konkurenčne izdelke. Izdelki so izrazito nišni in so namenjeni vgradnji v ozek krog končnih izdelkov v avtomatizaciji proizvodnje. Med drugim jih vgrajujejo v skoraj vse obdelovalne stroje.

“Smo razvojno usmerjeni, od 20 sodelavcev jih 7 dela neposredno na razvoju. Vsak naš izdelek mora biti prvi na trgu ali pa boljši od obstoječih. Če samo ponavljaš za drugimi, moraš biti cenejši, to pa pomeni, da boš moral vedno veliko delati, da boš lahko uspešen,” pravi direktor in solastnik podjetja Janez Novak.  

Ključna konkurenčna prednost podjetja je torej intenziven razvoj. Del razvoja opravijo znotraj podjetja, del pa skupaj s Fakulteto za elektrotehniko, kjer v laboratoriju za mikroelektroniko izdelujejo tudi mikroelektronska vezja. Po direktorjevih besedah jim sodelovanje s fakulteto po eni strani omogoča razvoj boljših in uporabnejših izdelkov, po drugi pa rešuje nekatere praktične zagate. Na fakulteti tako izdelujejo manjše serije, kakršnih se v drugih podjetjih branijo, imajo krajše dobavne roke in nižje proizvodne stroške. Seveda ni vse idealno. Novak pogreša načrtno sodelovanje univerze z gospodarstvom. Trenutno je vse preveč prepuščeno dobri volji posameznikov. “Z rektorjem ali dekanom se za konkretne projekte kaj veliko ne moreš pogovarjati. Sodelovanje je odvisno izključno od interesa posamezne katedre in celo posameznega profesorja.” To pa je za podjetje z dolgoročnimi načrti preveč nezanesljivo. Novak želi letos natančneje urediti sodelovanje. “Fakulteta namreč ni tovarna. Dogovoriti se bomo morali o nekakšnem partnerstvu, o postavitvi skupne tovarne čipov, v narekovaju rečeno. Če to ne bo mogoče, bomo morali proizvodnjo prenesti drugam.”    

Proces razvoja novega izdelka  

Janez Novak je energičen vodja. Dobro idejo hitro sprejme in jo želi uresničiti v najkrajšem času. Ne mara obotavljanja. To se kaže tudi v razvoju novih izdelkov. Z lastnimi izkušnjami in s pomočjo partnerja Renishaw so izdelali navodilo za proces razvoja novega izdelka, ki vsebuje več ključnih faz.  

Najprej pobudnik nove zamisli na listu papirja opiše zamišljeni izdelek, namen izdelka, razloge, da ga drugi proizvajalci še ne delajo, oziroma konkurenčne prednosti novega izdelka, če je podoben izdelek že na trgu. Pobudnik tudi vpiše, koliko inženirskih ur bodo potrebovali za razvoj izdelka, kakšni bodo stroški in kateri bodo ciljni trgi. Na sestanku razvojne skupine se nato odločijo, ali bodo začeli razvijati prototip. Pri tem je pomembno, da je predlagani izdelek sploh v dolgoročni strategiji podjetja. Janez Novak vztraja pri specializaciji, ne želi skakati s področja na področje, četudi bi to kdaj prineslo kratkoročno korist. Po izdelavi in preizkusu prototipa ter ustrezni zaščiti industrijske lastnine se z izbranim potencialnim naročnikom dogovorijo za poskusno vgradnjo izdelka. Razvoj se zaključi z izdelavo tehnične dokumentacije in s prenosom izdelka v proizvodnjo.  

Janezu Novaku se zdi samoumevno, da nove zamisli, ki jih patentirajo ali so drugače obetavne, denarno nagradijo. Seveda nagrada še ne pomeni, da bo novi izdelek pozneje res prišel na trg. Statistično od vseh predlaganih novosti konča na trgu manj kot polovica. “Pri razvoju posameznega izdelka včasih zapravimo veliko denarja,” trdi Novak. Nikdar se ne ozira nazaj, saj je prepričan, da se vložek v nova znanja vedno povrne.  

 

Partnerstvo s podjetjem Renishaw  Janez Novak priznava, da so o industrijski lastnini začeli razmišljati šele po sklenitvi partnerstva z angleškim podjetjem Renishaw. RLS je eno redkih malih slovenskih podjetij, ki je bilo za tujce tako zanimivo, da so bili pripravljeni vanj vlagati. “S podjetjem Renishaw smo se srečevali na sejmih v tujini in v letu 2000 me je direktor vprašal, ali potrebujem soinvestitorja v izdelke in tehnologije, ki sem jih razstavljal na sejmu. Nisem vedel, kaj naj bi to pomenilo, po vrnitvi s sejma pa me je poklical in rekel, naj jih obiščem. Čudno se mi je zdelo, zakaj naj grem v Anglijo, ko smo bili pa pred nekaj dnevi skupaj. Vseeno sem šel in ponudil mi je partnerstvo. ”Novaku za prodajo deleža nikoli ni bilo žal. “Dobili smo kupca za svoje izdelke, zastopstvo za njegov proizvodni program na ozemlju bivše Jugoslavije, znanje s področja varovanja industrijske lastnine in pomoč pri razvoju. V prihodnosti nam bo Renishaw, ki je prisoten po vsem svetu, pomagal odpirati vrata na svetovnih trgih.” Že letos bodo poskušali čim boljše prodati dva izdelka, ki so ju razvili skupaj s partnerjem.

 

V življenju moraš držati ravnovesje 

Janez Novak je ustanovil RLS leta 1989, po tem ko je zapustil Iskro. Kot inženirju po duši mu je še vedno žal za tem nekoč uspešnim podjetjem. Pravi, da preskoka iz inženirja v podjetnika še po toliko letih ni dokončal. Pravzaprav mu oboje ponuja izzive, 60 odstotkov časa dela kot podjetnik in manager, 40 odstotkov pa je inženir. Pravi, da se vsa leta uči podjetništva. Tudi na lastnih napakah. “Včasih sem delal preveč individualistično, sodelavci so potožili, da pogrešajo več komunikacije. V hitro rastočem podjetju preprosto nimaš časa za komuniciranje, a ravno v takem podjetju bi moral največ delati s sodelavci.” Po nasvetu zaposlenih so v podjetju uvedli tri tedenske sestanke, in sicer na temo razvoja, proizvodnje in marketinga. V podjetju so začeli gojiti družabno življenje. Vsak dan se dobijo med odmoroma za kavo in med malico in vsako leto gredo na Kolpo ali kam drugam. “V podjetništvu se moraš vseskozi učiti: podjetništvo je zelo socialno početje. Ves čas delaš z ljudmi, pa še živimo v norem času, ko padajo moralne norme. Mislim, da bomo morali priti do univerzalne etike, do drugačnih odnosov med ljudmi. To se tiče tudi podjetništva, ker poslov ne delajo podjetja, ampak ljudje,” trdi Janez Novak. Vzgoji ljudi, s katerimi živi in dela, daje velik poudarek. Želi vzgajati intelektualce, ne tehnokrate. Tehnokrati imajo po njegovem prepričanju samo znanje, intelektualci pa tudi občutek za etiko. “V življenju moraš vedno držati ravnovesje. Delam v visoki tehnologiji, a na drugi strani veliko časa preživim v naravi. Tako vzgajam tudi svoje štiri otroke. Skupaj delamo na njivi in nabiramo drva. Ne želim, da bi mislili, da zelje raste na asfaltu.” 


Moja največja napaka 

“Morda je moja napaka, da ne razmišljam o svojih napakah. Ne analiziran za nazaj, in ne razmišljam, kaj bi moral narediti drugače. Za to nimam časa. Pravzaprav grem konec leta enkrat okoli hiše in premislim, kaj smo delali dobro in kaj ne. To je vse.” 

Moja formula za uspeh 
“Biti moraš pošten sam s seboj in delati tisto, kar znaš. In še nekaj je. Če imaš impulz, ne čakaj. Naredi! Sam sem tak že po naravi; sem energičen, vseskozi sem bil športnik, bil sem državni reprezentant v kolesarjenju, tekmoval v alpskem smučanju in atletiki in eden prvih smučal z Jalovca.”  

IZKAZNICA 
Podjetje: RLS merilna tehnika, d.o.o.
Kraj: Ljubljana
Dejavnost: razvoj in proizvodnja merilnih sistemov

Zaposleni: 20 Trgi: Slovenija 30 %, izvoz 70 %
Internet: www.rls.si  

ADUTI  
* Eno vodilnih podjetij v tržni niši zahtevnih tipal pomika in zasuka za obdelovalne stroje in avtomatizacijo proizvodnje.  
* Intenziven lasten razvoj in dva mednarodna patenta.  

* Visoka izobrazbena struktura zaposlenih. V podjetju ima tretjina zaposlenih visoko izobrazbo.  
* Sklenitev lastniškega partnerstva z velikim podjetjem Renishaw, ki jim odpira vrata na svetovnih trgih.  

* Štipendiranje študentov z željo, da bi vzgajal intelektualce in ne tehnokrate.