Jaguar – 6000 ur ljubezni

Jožetu Kogoju, podjetniku iz Mirna, so avtomobili znamke Jaguar dolgo burili domišljijo. Dokler ni na nekem sejmu srečal znanca, ki mu je povedal za trgovca s starimi Jaguarji na Floridi. Kogoj si je bolj po sili zapisal številko trgovčevega faksa, ko pa je prišel domov, je le stopil v stik z njim.

Novembra 1994 je za 7200 dolarjev postal lastnik legendarnega Jaguarja XK 150, letnik 1960. Model je sicer še starejši, saj je prvič zmagal na dirki v Le Mansu že leta 1951. Mirenski podjetnik je svoje »prestižno« vozilo prvič videl v živo šele po dostavi v Slovenijo. Pred tem mu je prodajalec poslal fotografijo vozila po faksu, ki pa je bila tako slaba, da se je z nje dala razbrati samo približna oblika. Avto je bil v obupnem stanju, kar lahko sami vidite na fotografiji. Jože Kogoj je zbral ekipo večinoma primorskih avtomobilskih mojstrov, ki so Jaguarja obnavljali kar sedem let. V obnovo so vložili približno šest tisoč delovnih ur. Avto so razdrli do najmanjšega kosa in vsak kos posebej obnovili. Veliko kosov so uvozili iz Anglije, mnogo so jih naredili sami. Vsak doma narejen kos so posebej označili, da se jasno razlikuje od originala.  

Kogoj razlaga, da obstajata dve šoli obnavljanja starih vozil. Prva uporablja izključno originalne dele, medtem ko si zagovorniki druge šole privoščijo več ustvarjalnosti.

Sam je izbral drugo pot; pri obnovi je uporabil bolj žlahtne materiale od originalnih. Notranjost je na primer obogatil s približno 300 let starim lesom oljke, ki je rasla na Sardiniji. Sedeže je oblekel v usnje, in to kar dvakrat. Pri prvem poizkusu je tapetniku zmanjkalo usnja in ker niso mogli dobiti povsem enakega, so kupili drugačnega in se dela lotili znova. »Avto je sedaj bolj luksuzen, kot je bil takrat, ko je prišel na trg. Je pa bila naša pot bolj tvegana; biti moraš zelo previden in zmeren pri spremembah, da začneš delati kičasto. Če ti uspe, te kujejo v zvezde, če zgrešiš, te raztrgajo,« razlaga Jože Kogoj. Njemu ljubitelji starih vozil priznavajo mojstrsko obnovo. Pojavili so se že prvi kupci, a prodati ga ne namerava.

Avto je sedaj povsem obnovljen in čaka samo še na tehnični pregled. Za lastnika se je končalo dolgo in posebej vznemirljivo življenjsko obdobje. Pravi, da ga je veliko bolj navduševala obnova kakor sama vožnja. Z njim se ne bo postavljal okrog, zavil bo kvečjemu na kakšno srečanja »old timerjev«. Avtomobilski izziv je zanj končan, zdaj ima že novega. Zbira stare radijske sprejemnike in pisalne stroje.