Iščemo poti, kako v proračun spraviti čim več denarja

Protesti so obrodili sadove, podjetniki in obrtniki so izkazali solidarnost s kolegi, ki so v slabem položaju, in čeprav v obljubah vlade vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) vidi prve razpoke, so prepričani, da je politika, ki jo vodijo, prava, pravijo podpredsednik OZS ter predsednik upravnega odbora Štefan Grosar, generalni sekretar OZS Dušan Krajnik in podpredsednik upravnega odbora OZS Ivan Jani Ulaga.

 

Po sestanku med predstavniki vlade in OZS 16. marca ostajata nerešeni še dve pomembni vprašanji: omejevanje obsega sive ekonomije in urejanje delovnopravne zakonodaje. Siva ekonomija obsega približno 27 odstotkov našega BDP in vsako leto s plačevanjem »na roko« mimo državne blagajne odpeljemo 10 milijard evrov. A več denarja v proračunu pomeni, da nam bo vsem boljše. To ni le naloga države, je tudi naloga nas kot državljanov, je prepričan Grosar. Sprememba delovne zakonodaje pa je prva stopnica na poti h konkurenčnosti Slovenije, dodaja. Ne za prvo ne za drugo v OZS ne pričakujejo rešitve čez noč in so za obe predlagali konkretne ukrepe.

 

Po sestanku z vlado in zagotovilih o reševanju odprtih vprašanj je vodstvo OZS državljansko nepokorščino prekinilo. A že 13. aprila bodo predstavili Zahteve slovenske obrti 2011 in ponovno ocenili delo vlade glede odprtih vprašanj.

 

Grosar: Smo jo zamrznili, nismo pa se ji odpovedali. Minimum zahtevamo. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), zakon o dohodnini in kmetijski zakon so stvari, ki za sprejetje potrebujejo več časa. ZDR celo v tripartitnem dogovarjanju. To nam je jasno. Vseeno smo zahtevali določena zagotovila, ki smo jih dobili ustno pred velikim avditorijem prisotnih, kar zame veliko šteje. Imamo čas, da zadeve spravimo v normalno tirnico. Pri štirih zakonih, ki so trenutno v proceduri, pa te tečejo tako, kot je bilo obljubljeno. Moram poudariti, da je bila približno taka časovnica, kot smo se dogovorili, tudi izvršena.

 

Krajnik: Podpredsednik Državnega zbora Vasja Klavora je zagotovil, da bodo sledili našim željam in vladi, ki je v proceduro vložila zakon o graditvi objektov, zakon o finančnem poslovanju in insolvenčnosti ter zakon o izvršbi in zavarovanju. Te zakone naj bi sprejeli po hitrem postopku. Videli bomo, ali bodo poslanci koalicije v celoti podprli zakonske predloge s strani vlade. Glede na zadnje usklajevanje na nekaterih odborih je pričakovati, da bo kakšno nasprotovanje tudi v koaliciji. Vlada nima »discipliniranih« poslancev, čeprav so poslanci koalicije to vlado imenovali. Lahko se zgodi, da bodo nekatere predloge podprli poslanci opozicije.

 

Glede na dosedanje izkušnje je najbolj problematično to, da moramo kot predstavniki svojih članic in članov lobirati pri koaliciji, da bodo zakone poslanci sprejeli. To pa lahko v določenem trenutku pripelje do odločitve, da se državljanska nepokorščina v različnih oblikah nadaljuje in celo zaostri do takšne mere, da bodo v parlamentu res morali po hitrem postopku sprejemati zakone. To je bojazen, a žogica je na strani parlamentarcev in ministrstev.