Izvršba na pravne naslednike izbrisane družbe

Upnik vloži predlog za izvršbo proti družbi na podlagi verodostojne listine. Sodišče izda sklep o izvršbi, vendar pa družba, ki je dolžnik, že dlje časa ne posluje, zaradi česar sklep o izvršbi še ni bil pravno veljavno vročen in tako ni postal pravnomočen. Upnik iz uradnih virov izve, da je družba izbrisana iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij. Ali obstaja možnost, da upnik predlaga izvršbo proti osebno odgovornim družbenikom po izbrisu družbe iz sodnega registra in se na ta način skuša poplačati? 

Zakon o izvršbi in zavarovanju določa dvoje:
1. Izvršbo je mogoče voditi zoper družbenika, zoper katerega upnik z javno ali po zakonu overjeno zasebno listino dokaže, da je kot dolžnik ustanovitelj ali član po zakonu neposredno odgovoren za obveznosti pravne osebe.
2. Možno je nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, pri čemer so izvršilni naslovi:
- izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava,
- izvršljiv notarski zapis,
- druga izvršljiva odločba, seznam ali listina, za katero zakon oziroma ratificirana in objavljena mednarodna pogodba določa, da je izvršilni naslov. 

Če gre za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ima verodostojna listina funkcijo dokazila o terjatvi, izvršilni naslov pa je sklep sodišča, da mora dolžnik upniku plačati njegovo terjatev.  

V konkretnem primeru sklep o izvršbi še ni postal pravnomočen, kar po črki zakona pomeni, da upnik v tem primeru nima izvršilnega naslova za nadaljevanje izvršbe proti osebno odgovornemu družbeniku, saj verodostojna listina ni našteta med izvršilnimi naslovi.  

Vendar pa iz prakse sodišč izhaja, da se v takšnih primerih upošteva specifičnost primera, ki ima podlago v naslednji utemeljitvi: če bi sodišče ugodilo predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe z izvršilnimi sredstvi zoper osebno odgovornega dolžnika, bi bil slednjemu vročen tudi izdani sklep o izvršbi zoper družbo; novi dolžnik bi tako imel vse možnosti uveljavljati ugovore v enaki meri kot prvotni dolžnik, s čimer mu je zagotovljeno ustrezno pravno varstvo.  

Iz navedenega tako izhaja, da ni razlogov za različno obravnavanje primerov, ko ima upnik izvršilni naslov zoper prvotnega dolžnika in primera, ko upnik razpolaga le z verodostojno listino, ki se sicer nanaša na prvotnega upnika. 

V takšnih primerih je potrebno upoštevati le to dejstvo, da gre za izbris družbe iz sodnega registra, zato bo nadaljevanje postopka dopustno le, če bo upnik, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, terjatve zoper osebno odgovorne družbenike uveljavljal v enem letu od izbrisa družbe iz sodnega registra. 

 

Zakon o izvršbi in zavarovanju (UL RS 40/2004)Zakon o finančnem poslovanju podjetij (UL RS 54/99)
Zakon o gospodarskih družbah (UL RS 15/2005)