|
Iskalnik:
 |
Izvršba na plačo in druge stalne prejemke dolžnikaZoper delavca, ki je zaposlen v vašem podjetju, je vložen Predlog za izvršbo, ki vsebuje tudi izvršilno sredstvo izvršbe na plačo in druge stalne prejemke dolžnika. Ali je v primeru omenjenega izvršilnega sredstva mogoče delavcu odtegniti tudi potne stroške in stroške prehrane?
Pri izvršbi na plačo in druge stalne prejemke dolžnika, kot sredstvu izvršbe, obstajajo določene omejitve v prid delavca: 1. V 101. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) so našteti vsi prejemki delavca, ki so iz navedenega sredstva izvršbe izvzeti, kar pomeni, da jih upnik od dolžnika ne sme zahtevati. 2. V 102. členu istega zakona so navedene omejitve izvršbe, tudi v korist delavca, ki določajo delež prejemka dolžnika, katerega mu upnik sme odtegniti in delež, ki dolžniku mora ostati, da mu je zagotovljen življenjski minimum. Ta delež pa je vsaj višina zajamčene plače oziroma vsaj 1/3 plače dolžnika. Stališče Višjega sodišča je, da je dolžniku, zoper katerega je upnik kot sredstvo izvršbe predlagal izvršbo na plačo in druge stalne denarne prejemke, dovoljeno odtegniti vse dodatke k plači, ki ne predstavljajo osnovnega ali variabilnega dela plače, torej tudi nadomestilo potnih stroškov in mesečne prehrane delavca, regres, nagrade, dnevnice in druge prejemke delavca, saj vsi našteti prejemki delavca predstavljajo terjatev delavca do delodajalca, z obrazložitvijo: »...Navedeni dodatki k plači po 101. členu ZIZ iz postopka izvršbe namreč izrecno niso izvzeti, zaradi česar za njihov rubež veljajo splošna pravila o izvršbi na denarno terjatev dolžnika in jih mora delodajalec za dolžnika upniku odtegniti ...« |
|
