Izvensodno poravnavanje v kazenskih zadevah

Podjetja se pogosto srečujejo s problemi, ki bi jih lahko reševala na sodišču (npr. kraje v trgovinah, …). Ker lahko sodni postopek traja precej dolgo, se nemalokrat podjetja za sodno pot ne odločajo in na problem raje »pozabijo«. Pravilnik o poravnanju v kazenskih zadevah pa predvideva postopek, ki naj bi bil ustreznejši tako za osumljenca kaznivega dejanja, kot tudi za oškodovanca. 

Namen izvajanja poravnave po postopku iz tega pravilnika je doseči določeno moralno in materialno zadoščenje oškodovanca zaradi storjenega dejanja osumljenca. Postopek in vsebina poravnave sta zaupne narave, če to zahteva varstvo tajnosti ali varstvo javnega reda, morale, družinskega življenja osumljenca oz. oškodovanca, mladoletnega osumljenca ali oškodovanca, ali če bi javnost škodovala interesom pravičnosti. 

Če je v postopku kot stranka udeležen mladoletnik, morajo biti v postopku poravnanja prisotni starši ali drug zakoniti zastopnik. Med postopkom je lahko prisoten tudi predstavnik Centra za socialno delo ali druga oseba, ki si jo mladoletnik izbere, ker ji zaupa. 

 

- je polnoletna in je državljan Republike Slovenije,

- ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnost,

- aktivno obvlada slovenski jezik, kjer živita madžarska in italijanska manjšina pa tudi madžarski ali italijanski jezik,

- ima VI. stopnjo izobrazbe,
- je zdravstveno in osebnostno primeren in

- ima stalno prebivališče na območju višjega sodišča. 

Ko je med strankama dosežen sporazum, poravnalec sestavi pisni sporazum. Pri sestavi in sklepanju sporazuma ne sme vplivati na višino zneska za plačilo škode ali določati obveznosti osumljencu, vendar si mora prizadevati, da vodi in zaključi postopek tako, da strankama svetuje in da je vsebina sporazuma sorazmerna s težo in posledicami storjenega dejanja. 

 

- opravičilo storilca oškodovancu ali njegovim bližnjim,

- odpravo škode,

- vrnitev ali nadomestitev predmetov,

- plačilo škode,
- delo v korist oškodovanca,
- splošno koristno delo,
- druge oblike moralnega ali materialnega zadoščenja oškodovanca. 

Pred končnim podpisom sporazuma je poravnalec dolžan za mnenje zaprositi pristojnega okrožnega državnega tožilca, ki mora mnenje o zadevi podati v roku treh dni. Mnenje okrožnega državnega tožilca za poravnalca ni obvezujoče, mora pa z njim seznaniti obe stranki, ki ga lahko upoštevata pri vsebini sporazuma. 

 

Nadzor nad delom poravnalca opravlja Nadzorni odbor, ki ga ustanovi Vrhovno državno tožilstvo RS. Omenjeni odbor ima tri člane in sicer:

- predstavnik državnih tožilcev,

- predstavnik poravnalcev in

- predstavnik ministrstva za pravosodje. 

VELJAVNOST:
Od 23.10.2004. 

PRAVNI VIR:
Pravilnik o poravnanju v kazenskih zadevah (UL RS 114/2004)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (UL RS 72/98)
Zakon o kazenskem postopku (UL RS 96/2004)