Izterjava terjatve v tujini, 2. del

V prejšnji številki smo pisali o tem, kako preveriti tuje poslovne partnerje, preden sklenemo posel z njimi, in kaj storiti z neplačanimi terjatvami, če pride do njih. Tokrat pa poglejmo nekaj nasvetov za izbiro agencije za izterjavo in začetek sodnega postopka zoper dolžnika v tujini.  

Skrbnost pri morebitni izbiri agencije za izterjavo  

 

Agencije poskušajo doseči poplačila dolga zunajsodno, to je z neposrednimi obiski, pisnimi opomini, telefonskimi klici … Njihova prednost je običajno v tem, da so njeni predstavniki specialisti za pogajanja z dolžniki in jih dolžniki običajno kot tretjo stranko jemljejo »resneje«. Pri tem naj bi agencija pridobila tudi čim več podatkov o premoženju in finančnem stanju dolžnika, da bi na podlagi tega lahko podala ustrezno oceno verjetnosti in smiselnosti nadaljevanja izterjave v sodnem postopku, če bi ne uspela z izterjavo zunajsodno. Če je namreč finančno oziroma premoženjsko stanje dolžnika tako slabo, da se tudi ob vašem uspehu v sodnem postopku ne bi imeli iz česa poplačati, bi bilo verjetno nesmiselno sploh začeti sodni postopek. V tem primeru bi namreč zaradi neuspešne izterjave vam ostali vsi stroški, ki bi jih imeli z lokalnim odvetnikom in sodnim postopkom. 

 

Če torej agencija ne bi bila uspešna pri svoji izterjavi, bi glede na zbrane podatke lahko podala ustrezna priporočila o tem, ali nadaljevati izterjavo v sodnem postopku ali ne. Če se upnik odloči za nadaljevanje postopka z uvedbo sodnega postopka, se bo lahko dogovoril z agencijo, da vodi zanj ta postopek (agencija bo običajno v tem primeru najela odvetnike), ali pa se upnik odloči sam, brez agencije nadaljevati izterjavo prek sodišča.