Izračun odpravnine

 

Odpravnina, ki jo mora delodajalec obračunati in izplačati delojemalcu, je lahko iz različnih razlogov, kot sta:

 

-  iz operativnih razlogov (ukinitev delovnega mesta, družbe in podobno),

-  zaradi nesposobnosti zaposlenca (treba mu je dokazati, kakšno škodo je naredil za podjetje).

 

Glede na vaš primer vam predlagam, da imate z delojemalcem podpisan pisni sporazum (dogovor) o prenehanju delovnega razmerja ter o višini izplačane odpravnine ter navedite vzrok odpovedi.

 

Predlagam, da se odpravnina obračuna za primer nesposobnosti zaposlenca. To pomeni, da najprej obračunate vrednost odpravnine. Osnova za izračun odpravnine je delavčeva povprečna bruto plača za zadnje tri mesece. Koliko odpravnine pripada zaposlencu, je določeno v drugem odstavku 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02). Višina je odvisna glede na čas delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, in sicer:

 

-  od 1 do 5 let – 20 odstotkov povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela (faktor 5);

-  5 do 15 let – 25 odstotkov povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela (faktor 4);

-  nad 15 let – 33 odstotkov povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela (faktor 3).

 

Podajam izmišljen primer: Delojemalčeva bruto plača je 1000 evrov in je zaposlen 8 let.

 

1000 evrov x 8/4 = 2000 evrov (bruto vrednost odpravnine).

 

Ker gre za nesposobnost, je obdavčena tudi s prispevki:

 

-  22,1 odstotka od 2000 evrov = 442 evrov (plača delojemalec)

-  16,1 odstotka od 2000 evrov = 322 evrov (plača delodajalec)

 

Neto izplačilo = 2000 evrov – 442 evrov = 1558 evrov

Strošek delodajalca = 2000 evrov + 322 evrov = 2322 evrov.

 

Če bi vrednost odpravnine presegla 10-kratnik povprečne bruto plače v RS (14.300 evrov), je razlika nad to vrednostjo obdavčena tudi z dohodnino.