Izognite se kaznim!

Končno tudi Slovenija vstopa v zrelejše obdobje ravnanja z osebnimi podatki, pridobljenimi prek spletnih strani, telefona, raznih obrazcev pri nakupu ... Odgovornejši odnos do zbranih podatkov o kupcih, partnerjih, zaposlenih ... nalaga Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 86/2004), ki je začel veljati s 1. 1. 2005, posega pa v poslovanje praktično vsakega podjetja in predpisuje visoke kazni za kršitelje. 

Odslej tudi visoke kazni! 

S 1. oktobrom so nadzorni organi začeli s kaznovanjem vseh tistih, ki akta o zavarovanju osebnih podatkovše nimajo.

Kdor ne bo spoštoval zahtev Zakona o varstvuosebnih podatkov, bo plačal visoko kazen (globo), ki je za pravne osebe ali samostojne podjetnike, ki ne zagotavljajozavarovanja osebnih podatkov, od 1.000.000 do 3.000.000 tolarjev. Globa za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika (torej direktorja,ravnatelja, samostojnega podjetnika) je od 200.000 do 300.000 tolarjev. Od 50.000 do 200.000 tolarjev pa je globa za posameznika, ki stori prekršek (na primer zaposleni). Kdor zakona nevede ali vede ne bo upošteval, naj bo posameznik ali podjetje, bo moral plačati visoko kazen, tudi do 3.000.000 tolarjev.   

Obveznosti varovanja osebnih podatkov in sprejemanja internih aktov 

Poudariti je treba, da se družbe premalo zavedajo obveznosti varovanja osebnih podatkov in sprejemanja internih aktov. Najpomembnejša je določba zakona, ki nalaga, da mora vsaka pravna oseba voditi zbirke osebnih podatkov, ki jih mora kategorizirati in vodenje zbirk prijaviti od 1. 1. 2006 dalje Državnemu nadzornemuorganu za varstvo osebnih podatkov.

Žal pa je to storilo le nekaj tisoč podjetij in samostojnih podjetnikov od preko 100.000 vpisanih na AJPES-u. Kdor vodi zbirko osebnih podatkov (o svojih zaposlenih, kupcih, direktna prodaja ...), mora izdelati katalog zbirke osebnih podatkov (zakon taksativno določa 13 obveznih elementov kataloga) in zbirko 15 dni pred vzpostavitvijo prijaviti Informacijskenu pooblaščencu. Kot določa ZVOP-1, mora vsak upravljavec zbirk osebnih podatkov z internim pravilnikom o zavarovanju osebnih podatkov predpisati organizacijske, tehnične inlogično-tehnične postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določiti osebe, ki lahko zaradi narave svojega dela obdelujejo določene osebne podatke oziroma so pooblaščene za zbiranje osebnih podatkov in ravnanje z njimi, kar pa podjetja doslej v večini še niso storila! 

Kaj je treba upoštevati glede varovanja osebnih podatkov?

Ker je ureditev varovanja osebnih podatkov obvezna, je pri tem treba upoštevati:
- normativno ureditev,
- oblikovanje in kategorizacijo,

- ureditev sistema evidenc in pooblastil,
- prijavo katalogov zbirk osebnih podatkov.
Inšpekcijski nadzor bo neposredno opravljal nadzornik v mejah pristojnosti državnega nadzornega organa  

Do česa je upravičen nadzornik?

Nadzornik, ki bo izrekel kazen, je upravičen:
- pregledovati dokumentacijo, ki se nanaša na obdelavo osebnih podatkov, ne glede na njeno zaupnost ali tajnost;
- pregledovati vsebino zbirk osebnih podatkov;
- pregledovati dokumentacijo in akte, ki urejajo zavarovanje osebnih podatkov:
- pregledovati prostore, v katerih se obdelujejo osebni podatki, računalniško in drugo opremo ter tehnično dokumentacijo;

- preverjati ukrepe in postopke za zavarovanje osebni podatkov ter njihovo izvajanje;
- ima še druge pristojnosti po zakonu o varstvu osebnih podatkov in zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.  

Storitve izdelave akta in prilog 

Ob izdelavi akta in prilog se lahko obrnete na odvetnika ali pravnika, ki bo za svojo storitev zaračunal od 150.000 do 250.000 tolarjev (odvisno od zahtevnosti in obsežnosti). 

Najcenejša, prilagodljiva in najučinkovitejša rešitev izdelave akta za vse pravne osebe, s.p.-je in javne ustanove ter izdelava vseh prilog pa sta na voljo na spletni strani www.informiran.si za 22.500 SIT.